Hrenovke na testu ZPS: rezultati so slabi. Živilo je drago, pri sestavinah nas ne sme presenetiti nič

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pod drobnogled vzeli 12 vzorcev predpakiranih hrenovk, za katere potrošniki odštejejo od 3,98 in 8,99 evra na kilogram. Rezultati so slabi, saj nobenega izmed vzorcev ne izpostavljajo kot dobrega oziroma kot priporočilo za nakup, so navedli na ZPS.

Sporočili so, da so hrenovke glede na ugotovljeno kakovost drago živilo. Za primerjavo so navedli, da kilogram svinjskega stegna stane okoli pet evrov, mlade govedine za zrezke pa osem evrov, cena mletega mešanega mesa (svinjina in govedina) pa je še ugodnejša. Poudarili so še, da bi večini vzorcev za vsebnost soli in maščob zasvetila rdeča luč.

'Nič nas ne sme presenetiti'

Na ZPS so zapisali, da nas pri sestavinah, ''ne sme presenetiti nič''.

Osnovne sestavine hrenovk so goveje meso in svinjina, maščoba, voda, začimbe in nekateri aditivi, ki jih dodajajo zaradi varnosti in tehnoloških razlogov. Pogled na seznam sestavin, ki je presenetljivo dolg, pa pokaže, da hrenovke poleg navedenih sestavin vsebujejo tudi različne rastlinske vlaknine (bambus, grah, citrusi), so zapisali na spletni strani ZPS.

Prehranska strokovnjakinja Tanja Pajk Žontar z ZPS je opozorila, da hrenovke vsebujejo tudi nekaj nepotrebnih aditivov. Opozorila je predvsem na ojačevalec arome E 621 (mononatrijev glutaminat). ''Dodajanje ojačevalcev arome hrenovkam ni upravičeno, saj naj bi vsebovale zadostne količine kakovostnega mesa, ki da izdelku aromo. Ti izdelki pa tudi niso primerni za majhne otroke in za ljudi, ki so preobčutljivi, oziroma pri katerih se pogosto pojavi alergijska reakcija. Nekateri vzorci pa so vsebovali tudi barvilo E 120 (karminska kislina), ki da hrenovkam rdečkasto barvo. Namesto njega bi lahko na primer dodali ekstrakt paprike,'' je pojasnila Pajk Žontarjeva.

#PrimerjalniTest predpakiranih hrenovk: še dobro, da obstaja gorčica http://t.co/K76JrQBnAR pic.twitter.com/IYv3DRkTaZ

— ZPS (@zpsslo) July 2, 2015

Skupne količine mesa večinoma niso navajali

Pajk Žontarjeva je razložila, da jih je pri označevanju najbolj razočarala ugotovitev, da so le redki proizvajalci na izdelku označili skupno količino mesa, saj gre za informacijo, ki je še kako pomembna za potrošnike, zato se sprašujemo o razlogih, da je na označbi ni.

''Pri vsakem mesnem izdelku si želimo, da vsebujejo čim več mesa in hkrati malo maščobe. Večinoma slabe ocene za razmerje med vsebnostjo mišičnih beljakovin in maščobo razkriva, da proizvajalci radi 'varčujejo' z dodajanjem mesa, so pa v večini primerov dokaj radodarni pri dodajanju maščobe. Morda je to tudi odgovor na vprašanje, zakaj večina proizvajalcev na označbi ne navaja količine mesa,'' meni Pajk Žontarjeva.

Zakaj ni dobrih predpakiranih hrenovk?

Na vprašanje zakaj, slovenski potrošniki ne moremo izbirati med kakovostnimi predpakiranimi hrenovkami, so na ZPS navedli, da je eden izmed možnih razlogov preohlapno napisan pravilnik, ''ki očitno dovoljuje vse, kar ni prepovedano''.

"Hrenovka bi lahko bila kakovosten izdelek, ki bi opravičil tudi svojo razmeroma visoko ceno, a na osnovi rezultatov našega testa to ne drži," je izpostavila Pajk Žontarjeva.

"Barjene klobase, ki jih prodajajo pod imenom 'hrenovka', morajo ustrezati kriterijem, ki so zapisani v Pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov. In po tem pravilniku se lahko kot hrenovka poimenuje izdelek, ki vsebuje najmanj 75 odstotkov mesnega testa iz govejega in svinjskega mesa in največ 25 odstotkov slanine. S homogenim nadevom napolnijo naravne ali kolagenske ovitke, izdelek pa mora vsebovati najmanj 8 odstotkov mesnih beljakovin in največ 30 odstotkov maščobe. A presenetilo nas je, da smo na trgu našli kar nekaj izdelkov, na katerih je pisalo 'hrenovka', pa na seznamu sestavin nismo našli govejega mesa, ene od glavnih sestavin hrenovk. Poleg tega so na trgu tudi izdelki, na katerih poleg 'hrenovka' piše še 'hot dog'. Glede na to, da zakonodaja za hrenovke zapoveduje strožja kakovostna merila kot za 'hot dog', je takšno označevanje za potrošnike zavajajoče."