Čokoladni, masleni, marmeladni – takšni in drugačni so lahko rogljički, ki jih je kot prispodobo za pestrost ponudbe v odgovoru na vprašanje o naraščajočih cenah hrane včeraj uporabil Janez Janša. A dejstvo je, da lakota pri nas že zdaj ni le beseda v slovarju, temveč žal vse pogostejša realnost slovenskih družin, opažajo v Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje."Vsekakor se trenutno vsi ukvarjajo s cenami hrane, ker hočejo starši svojim otrokom zagotoviti, da bodo imeli hrano na mizi," pojasnjuje koordinatorka programa Veriga dobrih ljudi Živa Logar.
To pa ob naraščajočih cenah hrane postaja vse težje, in to celo za družine, v katerih v službo hodita oba starša, pravijo na ZPM Ljubljana Moste Polje. "Kar grozno je, da hodiš vsak dan v službo, dobiš sredstva, ki si si jih zaslužil, in na koncu meseca otroku na mizo nisi sposoben dati nekih osnovnih živil," še pove Logarjeva.
In ta so se v zadnjih dvajsetih letih močno podražila, ugotavljajo tudi naše kolegice iz redakcije Dejstva. "Recimo sadje, maslo, jajca, riž – vse to se je podražilo za več kot sto odstotkov, v zadnjem letu sta se precej podražila krompir in kruh, to kažejo uradne statistike. Še lani smo za kilogram kruha plačali dva evra, zdaj pa plačamo pol evra več," razlaga novinarka Dejstev Neža Steiner.
In cene bodo samo še rasle, tako kot so že zrasli naši stroški, opozarjajo slovenski kmetje. "Mineralna gnojila 300 in več odstotkov, vemo, koliko je nafta, ne vemo še, koliko bo, ko bo treba zahrumeti s traktorji. To bo seveda dvignilo naše stroške," pa razlaga predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Nikakor pa ne bomo dopustili, da bi se kriza znova prenesla na naše odkupne cene, opozarja Žveglič: "Če trgovci ne bodo znižali marž, bodo najkrajšo potegnili potrošniki," in to predvsem takšni, ki o rogljičkih vseh okusov že zdaj sploh ne razmišljajo.
