Kdor si upa napovedovati, kdaj in kako zelo bomo v Sloveniji čutili posledice slabe letine, napoveduje na pamet. Tako meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki opozarja na dve žarišči, ki bi utegnili vplivati na dvig cen hrane – ZDA, v katerih pustoši suša, in območje nekdanje Sovjetske zveze, na katerem se zaradi stoletnega vročinskega vala prav tako spopadajo s sušo.
ZDA, ki so največji izvoznik koruze, letos polovico zasejanih površin označujejo kot izrazito slabo letino. Na svetovnih trgih naj bi se to poznalo kot 25 odstotkov manj koruze. Poleg tega je letošnja poraba v ZDA za proizvodnjo biogoriv ponovno napovedana na rekordni ravni. Pridelek bo manjši, na domačem trgu pa bodo po napovedih za proizvodnjo bioetanola porabili največ koruze do zdaj, kar zagotovo pomeni eksplozijo cen koruze na svetovnih trgih.
"Ko se draži koruza, se draži po verigi vse navzdol – predvsem v živinoreji, perutnini, prašičereji –, pojavljajo pa se še posredni vplivi, saj se podražitev prenese tudi na sladkor. Ključni sladkorni nadomestek, glukozno-fruktozni sirup, ki se masovno uporablja v živilski industriji, se namreč prav tako proizvaja iz koruze," meni Kuhar.
Pridelek pšenice je suša oklestila predvsem v Rusiji, Ukrajini in Kazahstanu. Rusi letos govorijo o 50-odstotnem izvoznem potencialu, to je približno toliko kot pred dvema letoma, ko je Rusija sprejela izvozni embargo. Rusija je sicer po 20 letih pogajanj postala članica Svetovne trgovinske organizacije, kar pomeni, da bo nekoliko omejena glede trgovinskih ukrepov. Pristopni sporazum Rusijo obenem zavezuje k zmanjševanju političnih transferjev, torej subvencioniranja domačega kmetijstva ter odpiranja ruskega trga evropski in ameriški živilski in kmetijski industriji. Rusija bo gotovo domačemu kmetijstvu skušala pomagati.
Kuhar tako meni, da so podražitve hrane neizbežne. "Povečuje se populacija v razvijajočih se državah, ki imajo čedalje več razpoložljivih prihodkov. Svetovna populacija pritiska na prehranske trge, ker želi več in drugačno hrano. Drug pomemben element je tudi sprememba kmetijskih politik v najrazvitejših državah. Stare kmetijske politike so intenzivno posegale v delovanje globalnih kmetijskih trgov preko subvencioniranja kmetijske proizvodnje v EU, tudi pri nas in v ZDA. Svet je bil preplavljen z viški, ki so bili dumpinško plasirani, zato je bila globalna cena blaga kmetijskih surovin nižja. Pred več kot desetletjem pa so države začele umikati tovrstne oblike podpore domačemu kmetijstvu, kar je posledično pomenilo večjo negotovost na globalnih trgih. Po obdobju globalnih viškov po dumpinških cenah iz razvitih držav so sedaj trgi bliže prostemu delovanju ekonomskih silnic in zdaj smo v obdobju iskanja novih globalnih ravnovesnih razmer. Tu so tudi biogoriva, pomemben dejavnik dražitve hrane. Cene hrane se bodo povečevale, dokler se svetovni sistem na neki način ne uravnoteži," meni.
Samooskrba ni politična tema
Kuhar je sicer kritičen do načina povečevanja samooskrbe v Sloveniji, saj meni, da večina drugih držav, ki urejajo to področje, predvsem deluje, ne pa izrablja tega področja za politične polemike.
"Naloga povečanja samooskrbe je predvsem v sektorju kmetijstva, živilske industrije in trgovine, ki mora še bolj okrepiti svojo konkurenčnost. Druga pa je naloga države, ki mora zagotoviti institucionalno okolje, ki bo preprečevalo izkrivljanja, dumpinške uvoze, nedovoljena tržna ravnanja v agroživilski verigi. Če vse to sestavimo in dodamo še učinkovito generično promocijo, da bi slovenske potrošnike osveščali, da bi bili bolj pozorni pri izbiri hrane, bo proces počasi krenil navzgor. Dokler pa bo energija usmerjena v populariziranje in spodbujanje fobij pred tujim, ne bo rezultatov," meni Kuhar.
Zaradi posestne in tržne strukture, ki jo imamo, se po njegovem mnenju Slovenci ne moremo na široko lotiti pridelave poljščin. "Bliže nam je samooskrba v živinoreji, predvsem prireji mesa, goveda, tudi mleka, potem odprta zgodba na sadjarstvu, vinarstvu in vinogradništvu. Za pridelavo zelenjave imamo primerno velikostno strukturo, vendar bi za to, da pridelamo zelenjavo v ustreznem kakovostnem in cenovnem rangu, da bi izrinili konkurenčne tuje pridelovalce zelenjave, potrebovali zelo resen program izobraževanja, tehnološkega, marketinškega, logističnega profila. To so zahtevni procesi, ki jih s populizmom ne moremo rešiti. Zelenjadarstvo je ena najzahtevnejših kmetijskih panog v tem trenutku, gre za visokotehnološki sektor. Imamo tudi take potrošnike, ki želijo ob vsakem trenutku svežo, lepo solato, sočen paradižnik. Tega v Sloveniji še ne znamo pridelati dovolj, žal to za nas boljše naredijo tujci," je še prepričan Kuhar.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.