Horvat ocenjuje, da je bila intervencija v Pomurju koristna

Člani odbora DZ za lokalno samoupravo so na današnji seji nadaljevali obravnavo prvega letnega poročila o izvajanju ukrepov zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010–2015.

Seje se je udeležil tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja projektne pisarne vlade v Pomurju Andrej Horvat. Ta je spet izpostavil nekaj ključnih poudarkov iz poročila, kot je nadpovprečna rast števila gospodarskih družb v Pomurju, skoraj 400 novih delovnih mest, upad števila brezposelnosti ter okoli 22 milijonov evrov mobiliziranih sredstev v okviru javnih razpisov spodbujanja začetnih investicij podjetij.

"Intervencija države v Pomurje je bila koristna," je ocenil Horvat, ki so ga tako pozitivni rezultati prijetno presenetili. Ob tem je sicer zagotovil, da so z javnim denarjem delovali "zelo skrbno". "Kljub prvim pozitivnim kazalcem pa je še prezgodaj, da bi lahko govorili o razvojnem preobratu," je menil državni sekretar. "Za to potrebujemo še nekaj več časa in vsebin," je poudaril in dodal, da bo prav zato v tem in prihodnjem letu poudarek veljal podpori razvoju človeških virov.

Da so prvi kazalci spodbudni, so se strinjali tudi poslanci, ki pa so bili kljub temu do samega izvajanja zakonov in njegovih uspehov kritični. Poslanca SLS Franca Bogoviča je tako zmotilo, da so zaradi dodatnih točk, ki jih na razpisih za dodelitev sredstev programa razvoja podeželja 2007–2013 prejemajo subjekti iz Pomurja, nekatera območja ostala povsem brez odobrenih projektov.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša mu je pojasnila, da so bile vloge iz Pomurja uspešnejše pri manjših vlogah, do 50.000 evrov, pri večjih vlogah pa je bila regija povprečno uspešna. Ker pa je temeljna zahteva EU pri izvajanju podpore programov razvoja podeželja ta, da mora sistem omogočati izbor najboljših vlog, bi bila alokacija dela sredstev za točno določeno regijo problematična.

Bogoviča pa sta zmotili tudi pogodbi s podjetjema Oikos in Pristop, ki so jih v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko sklenili novembra lani, ter sta skupaj vredni 1,5 milijona evrov. "Neke številke, neke postavke zelo odstopajo od siceršnjega stanja v Pomurju," je dejal. Pogodbe, v katerih se naloge plačajo z ovrednoteno postavko 1500 ali 1000 evrov, so napačne pogodbe, je še menil.

Z Bogovičem se je strinjal poslanec SDS Milan Čadež. V samih pogodbah po njegovih besedah piše, da v podjetju Oikos delovni dan vodje projekta stane 900 evrov, prav tako delovni dan njegovega pomočnika. Delovni dan strokovnjaka za izobraževanje je ocenjen s 700 evri, pri čemer so cene brez DDV. Pri podjetju Pristop je delovni dan vodje projekta ovrednoten s 1500 evri, delovni dan kreativnega direktorja s 1000 evri, delovni dan strokovnjaka za pridobivanje investicij pa s 1100 evri. "To so številke, ki enostavno bodejo v oči," je poudaril Čadež.

Horvat je sicer na očitke odgovoril z besedami, da koncept pogodb "ni nič novega v tej državi" ter da so podobne pogodbe obstajale že prej. Sredstva se dodeljujejo glede na rezultate oziroma izvedene aktivnosti, 30 odstotkov sredstev pa odpade že na materialne stroške. Kot je poudaril, so dnevne postavke običajne pri sodelovanju z mednarodnimi projekti. "To pa ni cena, ki bi jo dal posameznik vsak dan v žep," je zagotovil.

Več članov odbora se je med sejo vprašalo tudi, ali Pomurje z izvedenimi ukrepi lahko doseže razvojni preboj in zmanjša razkorak za bolj razvitimi slovenskimi regijami. Tu se je Horvat strinjal, da se razvojni preboj na kratek rok ne more zgoditi, izrazil pa je prepričanje, da bodo zastavljeni ukrepi postavili dobre temelje zanj. Poslanci so sicer današnjo sejo prekinili in jo bodo še nadaljevali.