Danes je izbruhnil še en primer neverjetnih popoldanskih zaslužkov v visokem šolstvu. Dokumenti kažejo, da je bila vrednost nadure dekanje fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy vredna kar 1000 odstotkov njene redne ure, izplačane iz naslova tržne dejavnosti, so poročali v oddaji 24UR. Tako si je dekanja od leta 2007 do danes ob redni plači izplačala dodatnih 22.000 evrov bruto. Twrdijeva je bila sicer tedaj uvrščena v 48. plačni razred, kar brez dodatkov pomeni okoli 2.500 evrov bruto mesečne plače. Twrdijeva je ob tem tudi članica nadzornega sveta državne Luke Koper, kamor je bila imenovana v mandatu prejšnje vlade Alenke Bratušek.
Dekanja se brani, da nadure v višini 1000 odstotkov v resnici pomenijo zgolj 90 evrov bruto na uro in da so bile izplačane od januarja do avgusta 2008, potem pa ne več. Razlog pa je nizek količnik ob nastopu funkcije dekanje, pisno pojasnjuje Twrdyjva. "Iz moje osnovne ure, ki je znašala 8,7 evra sem dobila 86,7 evra, kar torej predstavlja 10 kratnik moje ure in ne 1000," je še zapisala dekanja v pojasnilu.
Od leta 2003 zaslužil 372.225 evrov
A to ni edini primer, ki razburja. Predsednik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je v torek izpostavil direktorja Šolskega centra Novo mesto Štefana Davida, ki je po podatkih Supervizorja od leta 2003 poleg plače, ki danes znaša okoli 3400 evrov bruto, zaslužil 372.225 evrov. Od tega mu je bilo od novomeškega šolskega centra nakazanih 346.791 evrov.
David je danes pojasnil, da so jim pred dobrimi 10 leti pristojni svetovali, naj vodje šol postanejo menedžerji, poiščejo tržne niše na področju izobraževanja, se povežejo z gospodarstvom in lokalnim okoljem. In leta 1996 so vodenje centra zastavili po principu podjetništva. Omogočili so izobraževanje odraslih, razvili Medpodjetniški izobraževalni center za sodelovanje z gospodarstvom in višjo strokovno šolo. V pojasnilu, ki ga objavljamo v celoti, je med drugim zapisal, da so tako prišli s finančnih težav v pozitivno poslovanje, za 100-odstotkov povečali obseg izobraževanja dijakov in pridobili 1000 visokošolskih študentov.
Po njegovih zatrdilih so denar pridobljen na trgu po poravnavi materialnih stroškov in stroškov dela v celoti vračali v šolski center. "V 10 letih smo v razvoj celotne dejavnosti namenili več kot 10 milijonov evrov, in sicer v posodobitev prostorov, opreme, sodobno izvajanje pedagoškega procesa in poslovanja ter v veliki meri vlaganja v zaposlene, ki so največji intelektualni kapital Šolskega centra Novo mesto," je sporočil. Od 15 milijonov evrov celotnega prihodka je lastne dejavnosti približno 2,8 milijona evrov.
Razložil je, da je ob razvoju šolskega centra dodatno delal za zavod, v katerem je redno zaposlen. Bil je tudi mentor in je sodeloval pri zagovorih diplomskih nalog. Za izplačila honorarjev je plačal davke in dohodnino, je poudaril. "Proračunska sredstva niso bila vir izplačil podjemnih in avtorskih pogodb," je zatrdil. "Delal sem transparentno in tako prispeval svoj delež v proračun," je dodal.
Tudi ministrica za izobraževanje v odhodu Stanka Setnikar Cankar je dejala, da honorarji izhajajo iz tržnih dejavnosti in ne proračunskih sredstev, vendar Štruklja ni prepričala. Po njegovih besedah je namreč nesprejemljivo, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor nasploh jemljejo zgolj kot ozadje svojega zaslužkarstva. Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebne fakultete, je dejal in pozval k sistemski rešitvi problema.
KOMENTARJI (252)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.