Informacijska pooblaščenka pravi, da predlog sprememb policijskega zakona vsebuje zaskrbljujoče predloge širjenja policijskih pooblastil. Njen namestnik je izpostavil, da je najbolj zaskrbljujoče načrtovano stalno video in avdio nadziranje javnih površin. "To pomeni, da se ne moreš več prosto sprehajati po ulicah in mestih, posega v pravico do prostega zbiranja, varstva naših podatkov," je dejal Andrej Tomšič.
Poleg tega pooblaščenko skrbi omogočanje neposrednega elektronskega dostopanja Policije do širokega in neopredeljenega nabora evidenc. "Policija mora trenutno poslati zaprosilo za podatek, utemeljiti, zakaj ga potrebuje, novi predlog pa uvaja predlog, da bi policist kar poklikal po bazah naših podatkov," pojasnjuje Tomšič.
Urad pooblaščenke med drugim opozarja še na širitev uporabe brezpilotnih letalnikov za zbiranje osebnih podatkov, tudi ko gre za preventivne namene. "Ustavno sodišče je reklo, da nad nami ne bi smeli leteti brezpilotniki in ugotavljati, kdo smo, kaj smo, kje smo," trdi Tomšič.
Notranji minister, ki zakon daje v javnost, pa v določenih točkah ne odstopa od predlogov. "V določenih situacijah bi droni delali vse, tu ne smemo biti bolj papeški od papeža. Torej ne gre za vdor v zasebnost," je dejal Aleš Hojs in dodal: "Vam skoraj vnaprej lahko povem, da bo pri tej gospe vse problem."
In vendar se kritično ni odzvala le pooblaščenka, na osem členov se je med drugim odzval tudi varuh človekovih pravic, ki terja, da notranje ministrstvo obrazloži, kaj želi z uporabo poligrafa na svojih zaposlenih. "To se mi ne zdi primerno, ker ni določeno, kje, na kakšen način, na koga se nanaša, ali se nanaša na vse zaposlene v Policiji," je dejal Peter Svetina, varuh človekovih pravic.

"To ni bil moj predlog, to je bil predlog Policije," pa je odvrnil Hojs. Policija svojih pobud ne želi javno komentirati. Medtem Hojs dodaja, da bo notranje ministrstvo pripombe različnih institucij preučilo, češ da so kakšne gotovo smiselne, medtem ko že vnaprej napoveduje, da vseh ne bodo upoštevali.
KOMENTARJI (170)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.