Hočejo se izseliti

Prebivalci Vrbine, ki leži v neposredni bližini Nuklearne elektrarne Krško (NEK), si že dalj časa prizadevajo za izboljšanje svojega bivalnega okolja. Konec januarja pa je 50 vaščanov podpisalo zahtevo po izselitvi in jo nato posredovalo pristojnim institucijam. "Upamo, da bomo vendarle našli skupni jezik, če ne, nam kaj drugega kot državljanska nepokorščina več ne preostane," je poudarila predstavnica krajanov Vrbine Ana Pajič.

Pajičeva pa je pojasnila, da so na zboru vaščanov 28. januarja pregledali vse zahteve, ki so jih že dali, a so bile skupaj z zahtevo po individualni renti zaradi razvrednotenja okolja, zavrnjene oziroma nanje sploh niso prejeli nikakršnih odgovorov.

"Ne razmišljamo še o tem, kam bi nas preselili, najbolje pa bi bilo, da vsakega obravnavajo posamično, da ovrednotijo njegovo nepremičnino in mu zagotovijo nadomestno lokacijo," je povedala Pajičeva in dodala, da si želijo le, da bi jih izselili iz tega območja, ki je popolnoma pozabljeno. "V ta kraj se ni nič vlagalo in že pred 30 leti, ko se je elektrarna gradila, so nam obljubili, da nas bodo izselili," je pojasnila. Načrtovane nove gradnje, to je drugi blok nuklearke in odlagališče jedrskih odpadkov, bi situacijo še poslabšale, je prepričana Pajičeva, ki je poudarila, da na nove gradnje ne bodo pristali, dokler se stare zadeve ne rešijo.

Na občini Krško so zahteve krajanov Vrbine prejeli in ocenjujejo, da bi bila selitev ob načrtovani gradnji drugega bloka in odlagališča smiselna rešitev. "Vendar zaenkrat postopek pridobivanja lokacije za odlagališče odpadkov še poteka v okviru lokalnega partnerstva in komisija, ki povezuje različne odbore bo morala na pobude krajanov najti odgovore," je pojasnil direktor občinske uprave občine Krško Franc Glinšek, ki meni, da so zahteve prebivalcev legitimne.

Najprej je treba v okviru regulative ugotoviti, ali je takšna izselitev mogoča, saj mora za izselitev obstajata vzrok, je dejal Glinšek. Občina je v minulih letih že naročila študije stroškov, ki je povzroča nuklearka. "S temi študijami bomo poskušali vplivati tudi na zakon o davku na nepremičnine, da bi se na tem območju plačeval nižji davek," je dejal Glinšek in dodal, da so pobudo že posredovali vladi. Zaenkrat pa občina oziroma krajani na osnovi razvrednotenja prostora ne dobivajo nikakršnega nadomestila, saj naj bi bili vplivi elektrarne v dopustnih mejah. Občina dobiva sredstva le iz naslova uredbe, ki govori o omejeni rabi prostora.

Ker je država leta 2004 z uredbo o območjih omejene rabe v 1500-metrskem pasu okrog NEK prepovedala gradnjo stanovanjskih objektov, bi morala po mnenju Pajičeve za nova prebivališča krajanov Vrbine, ki živijo v osrednjem območju omenjenega pasu, poskrbeti država.

Konkretnih razlogov za izselitev ni

Direktor uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar pa poudaril, da konkretnih zdravstvenih razlogov za izselitev ni. Na tem območju je namreč povečana le možnost vpliva v primeru nezgode, kar je lahko po njegovem mnenju razlog za izselitev, medtem ko tudi drugi blok in odlagališče ne morejo biti vzrok, saj tako kot nuklearka ob normalnem delovanju ničesar ne sproščajo v okolje.

Namen omenjene uredbe pa je, da na tem območju ne bi nastali novi objekti, ki bi lahko vplivali na NEK ali obratno v primeru nesreče. "Upoštevamo pa zatečeno stanje, saj je bil ideja uredbe preprečiti širitev naselja, medtem ko je 11 hiš, ki na tem območju stojijo, iz uredbe izvzetih," je še dodal Stritar.