Na vprašanje, kako gleda na epilog celjskega primera, je Duša Hlade Zore odgovorila, da razume zdravnike, ki pojasnjujejo, kaj se je dogajalo, še bolj pa razume starše dečka, saj gre v tem primeru za zelo hudo travmo. "Če samo ocenim na podlagi tega, kar sem slišala, so bile kršene pravice pacientov oziroma pravila zdravstvene obravnave," je dodala in pojasnila, da so te pravice opisane v zakonu o pacientovih pravicah.
"Prešinila me je misel, da mogoče v tej zdravstveni ustanovi premalo poznajo te določbe, s katerimi naj bi uravnavali epidemijo. To, kar mi zelo resno zahtevamo od pacientov, ki jih zdaj odklanjajo, bi moralo enako veljati tudi za zdravstvene delavce. Vsi smo v istem košu in naše dolžnosti so enake. Vsi imamo dolžnosti in imamo pravice," je dejala.
Oče dečka v ponedeljek ni želel sprejeti opravičila celjske bolnišnice. Hlade Zoretova starše razume, meni pa, da je treba vsako opravičilo, tudi če ni popolno, sprejeti. "Vem pa, da samo opravičilo ne bo odtehtalo trpljenja otroka. Moje mnenje kot mama je, da je eno strokovnost, recimo, da je lahko opeklina majhna. Strokovno se to da obravnavati tako, da ne bo pustila posledic. Drugo pa je trpljenje oziroma bolečina, ki jo mora pacient trpeti, tudi če ima štiri ali 100 let," je dodala. Po njenem mnenju je to nekaj, na kar v zdravstvu včasih pozabijo.
Tovrstne napake se sicer, kot je poudarila, ne dogajajo pogosto. Obravnave so dobre, a morajo biti posamezni primeri signal, da je treba ravnati drugače. Meni, da bi morali več pozornosti nameniti tudi izobraževanju zdravstvenih delavcev, saj se protokoli, ki so v veljavi, pogosto spreminjajo.
Kakšne pa so naše pravice, če menimo, da smo bili neprimerno obravnavani v bolnišnici ali zdravstvenem domu? Hlade Zoretova je pojasnila, da gre za pravice, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, problem pa se rešuje stopenjsko. Najprej se skuša zaplet rešiti v sami ustanovi oziroma pri zdravniku v ambulanti. Če pogovor ne prinese rezultatov, ima pacient možnost, da vloži zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. V tem primeru gre še vedno za neformalni postopek, v katerem sodelujeta pacient in predstavnik zdravstvene ustanove, pristojen za reševanje tovrstnih kršitev.
Če ni dogovora, imajo pacienti možnost pritožbe na republiško komisijo za zaščito pacientovih pravic pri ministrstvu za zdravje. Njihova odločitev je dokončna. Pri tem se določi, kaj lahko storimo, da dosežemo sporazum. To vključuje opravičilo, poravnavo, interni ali zunanji strokovni nadzor, nikakor pa se v teh postopkih ne rešuje vprašanja odškodnine, je še dodala Hlade Zoretova.
Največkrat se sicer pacienti na varuhinjo obrnejo zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, pa tudi v zadnjem času ginekologov. V času epidemije so prejeli veliko pritožb, s katerimi se zastopniki ne ukvarjajo, kot so cepljenje ali izpolnjevanje pogoja PCT. Pomanjkanje in otežena dostopnost do družinskih zdravnikov sta hud problem, opozarja Hlade Zoretova, tudi neodgovarjanje na elektronsko pošto in zasedene telefonske linije. "Vrtimo se v začaranem krogu in pacienti so upravičeno jezni," je zaključila.
KOMENTARJI (179)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.