Hitrejša, silovitejša od napovedi: Zakaj so nas neurja tako presenetila?

Nekateri so se kljub napovedanim večernim nevihtam in neurjem čez dan odpravili na morje, spet drugi v gore. A vreme se za njihove načrte ni zmenilo. Ljudje so s plovili kljub napovedim nevihtam odpluli po Tržaškem zalivu, zaradi česar je morala skupaj z gasilci posredovati tudi luška kapitanija. 

Gorska reševalna zveza je na spletu objavila fotografije dveh tujih pohodnikov, ki ju je nevihta ujela na Hanzovi poti na Mojstrovko. Oba sta bila za podvig neprimerno opremljena. "Gorski reševalci GRS Kranjska Gora so ju locirali, v dežju odhiteli po premražena in premočena pohodnika, ju oskrbeli s toplimi oblačili in varno pospremili v dolino. Pri sestopu je že posijalo sonce," so še pripisali.

Ne le, da je neurje prišlo veliko prej, kot je bilo napovedano, temveč je bilo tudi veliko močnejše. Sunki vetra so ponekod podrli nove rekorde. Najbolj močno je sicer pihalo na Krvavcu, kjer je veter divjal s hitrostjo 113 km/h, na Trojanah je pihalo s hitrostjo 109 km/h, a rekord je padel v ljubljanskem Bežigradu. Agencija RS za okolje je sporočila, da so hitrost vetra tam izmerili na 102 km/h.

In prav v prezgodnjem prihodu se v resnici skriva tudi razlog, zakaj so bila neurja tako močna. Nevihte bi nas namreč morale obiti v večernih ali celo nočnih urah, ko bi bila temperatura zraka bistveno nižja. Tako pa so ob prihodu v državo vstopile v močno pregreto ozračje, kar je še dodatno hranilo njihovo moč, je pojasnil naš hišni prognostik Rok Nosan.

"Dogajanje ob prehodu nevihtne fronte je bilo zares intenzivno. K temu je najbolj pripomoglo dejstvo, da nas je nevihtni sistem dosegel kar nekaj ur prej, kot so kazali izračuni, posledično pa je bilo tudi ozračje bolj pregreto. To pomeni, da je bilo na voljo več energije, ki se je ob prihodu nevihtne linije sprostila v obliki močnih sunkov vetra. Takšni prehodi nevihtnih linij za naše kraje sicer niso neobičajni, kljub temu pa veter po nižinah le redko preseže 100 km/h, kot se je zgodilo v četrtek," je dejal.

Slovenija sicer zaradi lege v zavetrju Alp spada med najmanj prevetrene evropske države, saj povprečna hitrost vetra tudi na Kredarici ne presega pet metrov na sekundo. "Kljub temu pa se ravno zaradi razgibanega površja občasno pojavljajo močni in sunkoviti vetrovi, ki se s hribov in gora spuščajo v nižje dele površja, a običajno ne zajamejo večjih območij," je pojasnil Nosan. Takšna vetrova sta tako burja na Primorskem kot tudi severni fen, ki se najpogosteje pojavlja pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami.

Burja v Vipavski dolini predvsem v hladni polovici leta večkrat preseže hitrost 100 km/h, a ne povzroča večje škode, vendar pa v preostalem delu države številne zgradbe in tudi vegetacija niso prilagojene na tako močan veter, zato je tudi škoda večja.

Močan veter je tako na ceste pometal števila drevesa, odkrival je strehe, odnašal reklamne panoje, smetnjake in povzročal številne druge preglavice. Gasilcem je tako naprtil veliko dela, sanacije opravljajo tudi danes. Kot so nam povedali v Gasilski brigadi Ljubljana, so do jutra izvedli 276 intervencij, tudi danes pa se še vedno pojavljajo klici za pomoč. Večinoma sicer odstranjujejo podrta drevesa, so dodali.

Kot so v četrtek sporočili na spletu, so takoj po prvih prejetih klicih aktivirali dogodek večjega obsega, "kar pomeni aktivacijo prostovoljnih gasilskih društev s tako rekoč celotnega območja Gasilske zveze Ljubljana". Do 16.50 so zabeležili 140 intervencij, do 18. ure 170, do 22. ure pa že 200 dogodkov. Do večera so sicer že zaključili z večino intervencij, so še zapisali.