Hiša za otroke tudi uradno odprla svoja vrata

Pet let po rojstvu ideje je skupni projekt Evropske unije in Sveta Evrope Hiša za otroke, ki bo deloval po vodilnem evropskem modelu za obravnavo otrok žrtev spolnih zlorab Barnahus, naposled le zaživel tudi pri nas. Današnje uradno odprtje prostorov na Zaloški v Ljubljani pomeni zaključek večletnih prizadevanj tako stroke kot politike za izboljšanje načina obravnave otrok, ki se znajdejo v kazenskih ali predkazenskih postopkih kot priče ali žrtve kaznivih dejanj.

Začetek delovanja zavoda so s prerezom traku simbolično obeležili predsednik Slovenije Borut Pahor, veleposlanica Norveške Trine Skymoen, minister za pravosodje Marjan Dikaučič in direktorica Hiše za otroke Simona Mikec. 

Namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič je v uvodnem nagovoru ob odprtju povedal, da morajo zdaj pristojna sodišča začeti izdajati odločbe, naj se zaslišanje otroka, žrtve ali priče kaznivega dejanja izvede z uporabo instituta Barnahus. V Hiši za otroke bodo v ločenem prostoru potekala zaslišanja otrok. Tako imenovane forenzične intervjuje, za katere se je pred kratkim usposobilo tudi deset delavcev Policije, bodo posneli, tako da otroku ne bo treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Postopek v hiši bo vključeval tudi telesni pregled, krizno podporo in psihosocialno pomoč. 

Pred kratkim nas je po hodnikih zavoda popeljala direktorica Simona Mikec. Kot nam je povedala, bodo prvi dve leti obravnavali samo žrtve spolnih zlorab, stare do 18 let, pozneje pa tudi žrtve fizičnih zlorab in mladostnike, ki so storilci kaznivih dejanj. 

Statistika kaže, da se je na Islandiji v petih letih delovanja Barnahusa podvojilo število prijav spolnih zlorab in potrojilo število obsodb storilcev. Enako je bilo v drugih evropskih državah in najverjetneje bo tako tudi pri nas. "Pričakujemo takšen trend in pričakujemo, da bomo imeli v naslednjih petih letih enote tudi v drugih krajih po Sloveniji, vsaj na zahodu in vzhodu države, saj se to dogaja povsod, ne samo v Ljubljani," pravi Mikčeva. 

Sama je do zdaj delala na področju zaščite otrok pri enem od ljubljanskih centrov za socialno delo in ima torej vse potrebno znanje in izkušnje. "Ne bi rekla, da imamo v Sloveniji slab sistem za zaščito in pomoč otrokom, ampak ko si del sistema, pogosto vidiš, kje smo odpovedali - večkratna zaslišanja, ponavljanja, dolge čakalne vrste na obravnavo ... Zgodbe, ki so se me najbolj dotaknile, so tiste, ko smo mi kot sistem odpovedali. Vseeno pa si želim, da bi nam tukaj uspelo, da bo otrok točno vedel, da bo dobil pomoč, takrat ko jo najbolj potrebuje. Da bo ta pomoč dostopna in hitra. Čaka nas veliko dela, ampak se veselimo. Sicer bi bilo bolje, če bi take hiše ostajale prazne, a dejstvo je, da ne bodo," nam je še povedala.

Da je bil vsak peti Slovenec v otroštvu soočen s spolno zlorabo, je na odprtju prostorov opozoril minister Dikaučič. Želi si, da bi bilo v to hišo napotenih čim manj otrok, vendar se moramo zavedati, da je statistika iz tujine povsem nasprotna. Otrok, napotenih v hišo, je vse več. 

"To je prva takšna hiša v Sloveniji. Zdi se mi, da se vse bolj zavedamo teh problemov in izzivov," pa je dejala veleposlanica Norveške. "Stopnjo učinkovitosti takšne obravnave je težko meriti, vendar nam izkušnje povedo, da se otrok počuti varnejšega in da bo imel zaradi stika s samo eno osebo tudi višjo stopnjo zaupanja v sistem," je ocenila po poročanju STA.

Prostori, v katerih bo delovala Hiša za otroke, so bili prenovljeni in opremljeni v okviru projekta, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. V okviru tega projekta bodo izvedena tudi potrebna usposabljanja in pilotno delovanje Hiše za otroke.

Ruparčič upa, da to ni zadnja hiša za otroke v Sloveniji. Prepričan je, da bo vsaka vlada delovala v smeri koristi in pravic otroka, saj so to dolžni zasledovati vsi državni organi. "Zdi se mi, da je Hiša za otroke korak v tej smeri," je še dodal.