Pred oddajo ponudbe mora Hrvatska elektroprivreda (HEP) dobiti soglasje svojega nadzornega sveta in hrvaške vlade, v današnji izdaji navaja zagrebški Vjesnik, ki tudi piše, da HEP od NEK in Elektra Slovenije zahteva okoli 251 milijonov dolarjev plus obresti, Slovenija pa naj bi od HEP zahtevala okoli 25 milijonov dolarjev.
HEP bo po pisanju Vjesnika v prihodnjih dneh Sloveniji poslal račun za okoli 60 milijonov dolarjev za zadnje leto. Sredi lanskega leta, ko so se začeli pogovori med državama, je namreč HEP nehal pošiljati mesečne račune za škodo, ki so jo utrpeli zaradi nedobave električne energije iz NEK, zaradi česar so morali električno energijo zagotavljati iz drugih, dražjih virov. HEP namerava zdaj Sloveniji vsak mesec pošiljati nove račune.
V HEP tudi navajajo, da Slovenija od njih (brez stroškov za razgradnjo) zahteva okoli 25 milijonov dolarjev za neplačano dobavljeno električno energijo iz Krškega, operativne stroške nuklearke in stroške vgradnje novih parnih generatorjev, ki so po mnenju hrvaških strokovnjakov "precej napihnjeni."
V časniku izražajo začudenje, da hrvaško višje trgovinsko sodišče v dveh letih ni odločilo, ali je zagrebško trgovinsko sodišče pristojno za reševanje tožbenega zahtevka HEP, medtem ko so v HEP povedali, da je slovensko vrhovno sodišče v enem mesecu sprejelo odločitev o pristojnosti okrožnega sodišča v Krškem za odločanje v tožbenem zahtevku NEK, ki HEP toži za okoli 50 milijonov dolarjev.
Vjesnik še navaja, da namerava stranka HDZ, v kolikor bo ratifikacija meddržavne pogodbe o NEK v sredo sprejeta z navadno večino oz. 39 glasovi poslancev, vložiti tožbo na ustavnem sodišču. V stranki namreč poudarjajo, da bi ratifikacija pogodbe z navadno večino pomenila kršenje 138. člena hrvaške ustave, ki določa, da je potrebno mednarodne pogodbe, na podlagi katerih se mednarodnim organizacijam dajejo pristojnosti izpeljane iz ustave, v saboru sprejemati z dvotretinjsko večino. V HDZ so prepričani, da bi njihova tožba na ustavnem sodišču uspela, s tem pa bi bil poleg razveljavitve procedure, razveljavljen celotni zakon o ratifikaciji pogodbe o NEK.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je sicer v ponedeljek v pogovoru za državni radio dejal, da bi bilo za Hrvaško najbolje, če bi prodala svoj delež v NEK. Menil je tudi, da zapleti ob ratifikaciji pogodbe v saboru ne bodo povzročili padca hrvaške vlade.
Namestnik hrvaškega predsednika vlade Dražen Budiša pa je v ponedeljek zavrnil poročanje nekaterih medijev, da je na seji vlade podprl ratifikacijo meddržavne pogodbe, kasneje pa je svoje mnenje spremenil. V sporočilu za javnost je Budiša zapisal, da so se 19. junija na seji ožjega vladnega kabineta dogovorili, da bodo na dnevni red vladne seje, ki je potekala dan kasneje, med drugim uvrstili tudi zakon o ratifikacije pogodbe, da ne bi zamudili rokov. Hkrati pa so se dogovorili, da bodo o spornih elementih zakonov v koaliciji razpravljali potem, ko bodo sprejeti na vladi. "Soglasja o ratifikaciji pogodbe v koaliciji nismo dosegli, jaz pa o tej pogodbi nisem spremenil mnenja," navaja Budiša.
