'Ponesrečenci v gorah so lahko hvaležni, da imajo tako luksuzno oskrbo'

Morda za začetek besede in misli strokovnega sodelavca pri PZS in gorskega reševalca Matjaža Šerkezija iz nedavnega pogovora z njim po tragičnem vikendu v gorah pred enim tednom, ko je življenje izgubilo šest gornikov. Opozoril je, da bi se moral vsak planinec zavedati, da je reševanje v gorah vedno težavno in ni nujno, da mu bodo reševalci lahko nemudoma prihiteli na pomoč: "Reševanje s helikopterjem ima velike omejitve – od vetra in noči do slabega vremena – zato ni nujno, da bo vsakič prišel."  Mnogo reševanj pa se še vedno izvede klasično, torej peš, kar lahko traja več ur:  "Če planinec nima opreme, lahko do takrat že zmrzne, četudi je nesrečo preživel."

Predsednik Komisije za letalsko reševanje Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Toni Smolej je na današnji spletni novinarski konferenci  opisal najnovejše podatke o razmerah v gorah in opozoril na nevarnosti ter povzel statistiko.

Kot je opozoril na začetku, so trenutne razmere v visokogorju zelo zahtevne, zato za obisk zahtevajo nivo alpinističnega znanja. "Na to opozarjamo že nekaj časa, a ugotavljamo, da temu ni tako, kajti obiskovalcev je nenormalno veliko, njihovo znanje pa je pomanjkljivo," je dejal. Opaža, da se ljudje v gore odpravljajo na osnovi fotografij, ki so objavljene na družbenih omrežjih. "Fotografije kažejo, da so idealne razmere, vendar te zahtevajo tudi idealno znanje vsakega obiskovalca, ki se je odločil, da gre na neko turo," je poudaril. 

Po besedah Smoleja reševalci ugotavljajo, da večina ponesrečencev nima primernega znanja za obisk gora. "Žal tega ni mogoče preprečiti, če se vsak sam ne odloči in preveri, kam gre in kaj ga čaka na zahtevni poti oziroma kakšno tehnično znanje ima. Opažamo tudi, če planinci že imajo tehnično opremo, ne pomeni, da jo bodo pravilno uporabili oziroma jo sploh znajo uporabljati," je pojasnil in dodal, da bi ljudje denimo pri zdrsih lahko marsikdaj preprečili najhujše posledice, kot smo jim bili priča v zadnjem času, če bi znali uporabljati opremo. "To pomeni, da pripravljenost ni na takem nivoju, kot bi bila potrebna za turo, za katero so se odločili," je poudaril.

'Vsak zdrs, ki se pripeti na teh pobočjih, je zanesljivo poguben' 

Na kaj je treba biti pozoren? Smolej je izpostavil, da je treba paziti predvsem na poledenela pobočja: "V teh trenutkih so zelo nevarne severne strani. Vetrovi, temperature in preobrazba snega so naredili svoje. Vsak zdrs, ki se pripeti v teh pobočjih, je zanesljivo poguben. Tega se tudi bojimo v spomladanskem obdobju, čeprav imamo že v januarju slabe izkušnje." 

 Po besedah Smoleja ni zanemarljivo tudi vprašanje psihične in fizične pripravljenosti planincev na določeno turo. "Pokazalo se je, da tudi fizično niso sposobni. Ugotavljamo pa, da je oprema v določenih primerih na visokem nivoju, sploh kar se tiče opreme za turno smučanje. Covid-19 je prinesel svoje. Smučišča so bila zaprta in ljudje so videli, da je turno smučanje zelo lepo, vendar pa je zahtevno in to spoznajo šele potem, ko pridejo na turo in vidijo, da ne obvladajo, čeprav opremo imajo vrhunsko. Kar pa ne pomeni, da te taka oprema reši. Rešiš se sam in ne oprema," je bil jasen. 

Ob tem je dodal, da gorski reševalci ugotavljajo, da so nekateri planinci opravili določena usposabljanja, drugi pa prav nobenega: "Nekateri še vedno jemljejo zimske ture kot sprehajanje. Ko je lepo vreme, rečejo, gremo na turo, ko nekje vidijo, da se na nek vrh da priti, a pri tem ne razmišljajo o sestopu." 

Zgornji primer velja predvsem za visokogorje, za nižje hribe pa po besedah Smoleja pohodniki uporabljajo opremo, ki je primerna, a je ne znajo uporabljati ali pa si jo nadenejo prepozno: "Zato je veliko poškodb tudi v nižjih predelih gora. To pomeni, da tudi tam, kjer so poti prav tako poledenele, se pohodniki ne zavedajo nevarnosti." Ob tem je dodal, da je bilo minuli konec tedna v Karavankah nenormalno veliko obiskovalcev s športnimi copati. Gleda na to se je začudil, da je bilo tako malo nesreč.

Sodelovanje gorskih reševalcev, SV in Policije

Gorske reševalne službe sodelujejo pri helikopterskem reševanju, ki ga izvajata Slovenska vojska (SV) in Policija, ki je po besedah Smoleja na visokem nivoju. "V Sloveniji smo edini v Evropi, kjer sodelujejo reševalci amaterji in profesionalne ekipe SV . Ponesrečenci so lahko hvaležni, ker imajo tako kvalitetno oskrbo tako z medicinske strani kot s s strani prevozov. Rekel bi, da je to luksuzna oskrba, tega v tujini zagotovo ni oziroma so drugi ekonomski pogoji," je poudaril. 

V Sloveniji imamo trenutno 61 reševalcev letalcev, od tega 18 zdravnikov, ki so usposobljeni za delo v helikopterju. Delajo v zelo stresnih situacijah, je izpostavil Smolej: "Če pomislite, da imajo na dan osem dogodkov in da v dveh primerih lahko pride do situacije, ko ni več pomoči, potem veste, kakšna je obremenitev tako za tistega, ki to dela kot za tistega, ki krmari helikopter." Ob tem je pojasnil, da so reševalci letalci ljudje, ki morajo opraviti vsa usposabljanja s posadkami. "Na leto opravimo 60 ur tako zimskih kot letnih usposabljanj," je dejal.

Gorski reševalci so v letu 2021 posredovali 626-krat, v letošnjem so našteli 47 nesreč

Po podatkih GRZS so gorski reševalci v letu 2021 posredovali 626-krat. V gorah je umrlo 29 planincev, 22 zaradi poškodb v gorskih nesrečah, sedem zaradi nenadnih obolenj in drugih razlogov. S helikopterjem so lani reševali kar 283 oseb. Največkrat rešuje helikopter Slovenske vojske, v času dežurstva na Letališču Brnik pa tudi policijski. "Prišli smo do 50 odstotkov reševanj s helikopterjem. To je odstotek, za katerim stremimo in po 10 letih smo prišli do tega odstotka. Pred 10 leti smo ga že imeli in do njega prišli zopet lansko leto. Vendar moram povedati, da se je v teh desetih letih število reševanj vsako leto povečalo za 10 odstotkov," je pojasnil Smolej.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali z GRZS, se je do današnjega dne, 24. 1. 2022, zgodilo že 47 nesreč, življenje je izgubilo osem oseb. Za šest med njimi so bile usodne prehude poškodbe predvsem zaradi zdrsov in padcev, dva pa sta življenje izgubili zaradi nenadnega obolenja. "Letošnji januar je bil za nas, reševalce, nenormalno slab. Toliko mrtvih, kot jih je bilo v enem tednu in toliko akcij, kot smo jih imeli letos v januarju – sploh si ne upam predstavljati, kaj bo, če se bo tak trend nadaljeval. To nikamor več ne pelje. Resnično bi apeliral, da vsak udeleženec, ko se odloči, da bo nekam šel, zjutraj ali dan pred tem malo razmisli, kam gre, da ne bo dal svoje glave tako poceni. Zato prosimo in to že ves čas opozarjamo: pazimo se! Nima smisla, da gremo čez rezino noža," je svetoval Smolej. Ob tem je izrazil dvom, da se pri vseh teh številkah reševalci že sprašujejo, ali je sploh še smiselno ljudi opozarjati: "Ali sploh še kdo posluša?"

Za konec je še pojasnil, da pri reševanjih niso obremenjene zgolj helikopterske posadke, ampak tudi reševalci, ki rešujejo na klasičen način: "Vsakič ko gre reševat helikopterska posadka, gre tudi klasična ekipa. Tega se moramo zavedati, da je za en dogodek 15 ljudi v pogonu." To je zalogaj, ki ga reševalci zaenkrat še zmorejo in pokrivajo glede na to, da stremijo k temu, da pridejo čim bližje in čim hitreje k ponesrečencu, je strnil Smolej.

'Od prejema klica do vzleta helikopterja mine največ 15, v povprečju pa sedem minut' 

Podpolkovnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske Robert Špernjak, namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva, je predstavil delo SV oziroma helikoptersko reševanje. Helikopterske nujne medicinske prevoze in gorsko reševanje izvajajo državni helikopterji, to pomeni SV in Policija. "V ta namen SV zagotavlja vse dni v letu v vidnem delu dneva helikoptersko posadko za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP) na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru, dodatni helikopter na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani, v poletnem času in med zimskimi počitnicami pa še dodatni helikopter za gorsko reševanje, prav tako na Brniku," je povedal. 

Posadke in helikopter so v 15-minutni pripravljenosti, to pomeni, da od prejema klica do vzleta mine največ 15, v povprečju pa sedem minut. 

Tudi Špernjak je izpostavil, da se število reševanj v gorah s pomočjo helikopterja v gorah vsako leto povečuje za približno 10 odstotkov. Dežurne helikopterske posadke SV so v zadnjih 10 letih posredovale 1447-krat. Leta 2012 so izvedle 91, lani kar 196 helikopterskih reševanj. "Pri tem je treba upoštevati še helikopterska reševanja policistov. S tem trendom se bomo skupaj z njimi kmalu približali številu 300," je dejal.

Ekipo za reševanje v gorah sicer sestavljajo pilot, kopilot, tehnik letalec, zdravnik letalec, gorski reševalec in policist. V helikopterju, ki je namenjeno za reševanje v gorah, je nameščeno elektromotorno vitlo, vrvna ograja, medicinska oprema za spremljanje osnovnih življenjskih funkcij in sanitetni material. "Vsi, ki se nahajajo v helikopterju, morajo biti usposobljeni. Vsak se mora zavedati svojih nalog in jih opraviti brezhibno. Vsaka napaka je namreč lahko usodna," je poudaril Špernik.

Posebnosti gorskega reševanja

Špernik je pojasnil, da je pri reševanju v gorah treba vedno upoštevati zmogljivosti helikopterja, ki se zmanjšujejo z višino, s temperaturo in z vlažnostjo: "Prav tako je potrebno spremljati vremenske razmere. Vidljivost se lahko drastično zmanjša, pojavijo se lahko padavine, reševanje pa lahko oteži tudi veter. Trudimo se, da smo čim prej pri ponesrečencu, zato je zelo pomembno, da dobimo točne podatke o mestu ponesrečenca." Na ta način se namreč skrajša čas reševanja. Ob tem je opozoril, da je pomembno tudi, da so planinci ustrezno oblečeni.