Slovenija

Heimatdienst zahteva odškodnine

Celovec/Dunaj, 29. 11. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Izplačila odškodnin žrtvam nacizma, predvsem za pred letom 1945 iz Avstrije prisilno izseljene slovenske družine, bi tradicionalni organizaciji na avstrijskem Koroškem, brambovci in Heimatdienst, namenili tudi "žrtvam partizanskega nasilja".

Po mnenju koroških desničarjev bi morale odškodnino dobiti tudi žrtve partizanskega nasilja
Po mnenju koroških desničarjev bi morale odškodnino dobiti tudi žrtve partizanskega nasilja FOTO: Reuters

"Med dobrimi in slabimi žrtvami ne sme biti razlik. Nedolžne žrtve, ne glede katerega režima, imajo moralno in človeško pravico do odškodnine za preživeto trpljenje, nasilje in zapostavljanje," je zapisano v sporočilu za javnost koroških brambovcev, ki tudi menijo, da bi morala Slovenija kot del nekdanje Jugoslavije izpolniti obveznosti do "žrtev partizanskega nasilja".

Odškodninam za žrtve nacizma nasprotuje tudi Heimatdienst, ki meni, da gre za "očitno neenakopravno obravnavo, saj do danes ni bilo nadomestila za več sto umorjenih nedolžnih Korošcev po koncu druge svetovne vojne".

Predstavniki slovenske manjšine pri predsedniku parlamenta

Bo Heinz Fischer, predsednik avstrijskega parlamenta razumel manjšince s Koroške?
Bo Heinz Fischer, predsednik avstrijskega parlamenta razumel manjšince s Koroške? FOTO: Reuters

Predstavnike slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je sprejel predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, ki so ga seznanili s položajem Slovencev v Avstriji. Kot na svoji spletni strani poroča slovensko uredništvo avstrijske televizije, je Fischerja zanimal tudi model zastopstva slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru, to je model dveh glasovnic, ki ga predlaga manjšina. Že v sredo pa so predstavnike slovenske manjšine v Avstriji v Ljubljani sprejeli predstavniki slovenskega parlamenta, med njimi tudi predsednik DZ Borut Pahor.

Kot je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik, so s predsednikom avstrijskega parlamenta govorili tudi o napovedani javni obravnavi avstrijskega ustavnega sodišča o postavitvi dvojezičnih napisov v Škocijanu na avstrijskem Koroškem. Gre predvsem za vprašanje, kolikšen mora biti delež slovensko govorečih prebivalcev na določenem območju, da bi bila postavitev dvojezičnih napisov obvezna. Zakon o narodnih skupnostih določa 25-odstotni delež, a je ustavno sodišče glede uradnega jezika v Dobrli vasi ugotovilo, da gre že pri 10 odstotnem deležu za jezikovno mešano prebivalstvo.

Fischerju so predstavniki slovenske manjšine v Avstriji predstavili tudi pobudo, da bi v obeh državah ustanovili poseben sklad, s katerim bi podprli sodelovanje na podlagi dvostranskega kulturnega sporazuma. Spregovorili pa so še o prizadevanjih, da bi v sosvet za Slovence pri uradu zveznega kanclerja vključili tudi predstavnike Slovencev na avstrijskem Štajerskem.

Po napovedih bo avstrijska parlamentarna delegacija na obisku v Sloveniji 3. in 4. decembra, povratni obisk slovenske parlamentarne delegacije na Dunaju pa je načrtovan od 6. do 8. decembra.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20