V kabinetu predsednika vlade pričakujejo, da se bo varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek "za svoje škodljivo ravnanje" nemudoma opravičil vsem državljankam in državljanom Slovenije. "Njegovo tokratno blatenje Slovenije pred mednarodnimi inštitucijami je preseglo vse meje. Prav tako tudi njegov poskus, da bi odgovornost za posledice svojih ravnanj pripisal drugim," so zapisali v sporočilu za javnost.
S temi besedami so se v kabinetu predsednika vlade odzvali na današnjo izjavo Hanžka, v kateri izraža presenečenje nad njihovim torkovim odzivom na njegovo seznanitev pristojnih institucij Sveta Evrope z dogodki v zvezi s preselitvijo Romov iz Dečje vasi pri Ambrusu v postojnski nastanitveni center. "Želimo poudariti, da namreč ni prvič, da Hanžek s svojim neodgovornim obnašanjem in ravnanjem škoduje funkciji, ki jo opravlja," so zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Dejanje varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ki je sporazumno in začasno preselitev Romov iz Dečje vasi v postojnski nastanitveni center označil za konec pravne države in s tem v zvezi zatožil Slovenijo Svetu Evrope, je nerazumno in neodgovorno, so še v sporočilu za javnost zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Dogovor o začasni nastanitvi v postojnski center je bil dosežena v soglasju z Romi in krajani iz Ambrusa. Doslej še nihče ni predlagal kake boljše rešitve. Problem je obstajal že vrsto let in Hanžek k njegovi rešitvi ni prispeval še ničesar. Vlada pa preko pristojnih ministrstev vlaga znatne napore v iskanje primerne lokacije, ki jo prav tako želimo izbrati v soglasju s predstavniki romske skupnosti, so pojasnili v vladnem kabinetu.
Potezo varuha človekovih pravic obžalujemo, saj neupravičeno blati Slovenijo pred mednarodnimi institucijami. Slovenija namenja znatna sredstva za reševanje romskih bivanjskih razmer ter za njihovo integracijo v družbo. Veliko napora je bilo vloženega tudi v skrb za pridobitev njihovih poklicnih kvalifikacij ter za integracijo romskih otrok v šolski sistem. Nenazadnje bo vlada v kratkem obravnavala in v državni zbor poslala tudi predlog zakona o posebnih pravicah romske skupnosti, so še zapisali.
Hanžek presenečen
Hanžek je presenečen nad odzivom predsednika vlade na njegovo seznanitev pristojnih institucij Sveta Evrope z dogodki v zvezi s preselitvijo Romov iz Dečje vasi pri Ambrusu v postojnski nastanitveni center. "Izjavo razumem kot poskus preprečevanja, da bi lahko opravljal delo, za katero sem bil izvoljen v državnem zboru," je zapisal v sporočilu za javnost.
Izjava predsednika vlade je Hanžka presenetila, a "ne zaradi obtožbe, da nisem naredil nič za ureditev romske problematike, temveč zaradi prikritih groženj, ki jih lahko preberemo iz sporočila". Kot je pojasnil, je pet let poslušal pripombe, da dela samo za Rome in druge manjšine, sedaj pa je naenkrat nasprotno. "To bi bilo lahko v drugačni situaciji smešno, a sedaj žal ni."
Kabinet predsednika vlade bi moral po ocenah Hanžka poznati pristojnosti, ki jih imata varuh človekovih pravic in vlada. Prvi lahko le opozarja na probleme, ki jih v družbi zasledi, vlada pa je dolžna te probleme reševati, je pojasnil.
Poudaril je, da je ena od nalog varuha človekovih pravic skrbeti za spoštovanje človekovih pravic tudi z obveščanjem evropskih institucij. "Zato ne razumen odpora vlade, da bi pristojne mednarodne institucije preskusile ustreznost amruškega ukrepa slovenske vlade. Vsakdo, ki dela v skladu z zakoni in mednarodnimi standardi človekovih pravic, bi si moral želeti takšno kontrolo, saj lahko le potrdi pravilnost odločitev. Problem nastane le, če so akcije nezakonite," je zapisal.
Po mnenju Hanžka je nerazumno in neodgovorno, da se varuha, ki opravlja svoje delo, obtožuje za neupravičeno blatenje Slovenije pred mednarodnimi institucijami. "V trenutni razgreti situaciji to razumem skoraj kot poziv na odprt lov name in na moje bližnje, kar se je v preteklosti sicer v drugačni obliki že dogajalo. Opozarjam, da bo znano, kdo je kriv, če se bo katera izmed groženj, ki jih dobivam v zadnjem času, uresničila," je zaključil.
Ambrušani: Čudna ocena Hanžka
Ambruški krajani smo zasledili odziv Hanžka na sporazumno rešitev romskega naselja na vodovarstvenem področju v naši krajevni skupnosti. Ocena gospoda Hanžka, da je s sporazumnim dogovorom "konec pravne države, ker je vlada klonila pod pritiskom maščevalnih in morilsko nastrojene množice", je milo rečeno čudna in netočna, do nas Ambrušanov pa tudi žaljiva, zato smo mu poslali odprto pismo, so zapisali na Krajevni skupnosti Ambrus.
Krajani so varuhu človekovih pravic poslali tudi odprto pismo, v katerem so predstavili svojo plat zgodbe. Pismo v celoti ...
Ambrušani pojasnjujejo: Začelo se je pred 12 leti
Incident pri romskem naselju Dečja vas, ko so prebivalci romskega naselja do nezavesti pretepli krajana Ambrusa, in dogodki, ki so mu sledili, so razburkali slovensko javnost. Problemi krajane spremljajo že dobrih 12 let.
V ambruških gozdovih so Romi prebivali, odkar pomnijo najstarejši krajani. Selili so se iz gmajne v gmajno, Ambrušani pa jih nikoli nismo preganjali, trdijo krajani. ''Vedno smo živeli v sožitju in čeprav so bile ukradene kokoši iz kurnikov ali krompir iz odklenjenih kleti vsakdanjost, smo spoštovali njihov način življenja, navade, kulturo, tradicijo. Večina krajanov se je z Romi poznala osebno, jih podpirala ne le s hrano in obleko, ampak pogosto tudi s prihranki," so zapisali v sporočilu za javnost.
Problem je nastal, ko so se pred 12 leti Romi naselili slabih 100 metrov nad zajetjem pitne vode Globočec, iz katerega se napaja regionalni Suhokranjski zavod za približno 9.000 ljudi. Poleg tega, da so si na nezazidljivem področju sezidali hiše, je način njihovega bivanja na zavarovano vodovarstveno področje prinesel ogromne količine nevarnih odpadkov (akumulatorjev, plastike, polivinila, stekla, jekla, razlivanje kislin, …) Vztrajna opozorila in mirni protesti niso zalegli. Obvestili smo pristojne organe, ki so leta 1994 izdali sklep, da morajo Romi področje zapustiti in počistiti. Potrpežljivost krajanov in tudi spoštovanje romskih navad in navajenost na sobivanje z njimi je pripomoglo, da so sklepi pristojnih 12 let ostali zgolj na papirju, so pojasnili krajani.
Stopnjevanje nasilja, kraj, poškodb
Po naselitvi na sporno področje in smrti dolgoletnega poglavarja romske družine Miha Strojana se je začel tudi drugi problem - namreč nasilnost Romov, ki se je z leti stopnjevalo. Pritožbe niso zalegle. Kraje, poškodbe lastnine, oviranje prometa, vožnja z neregistriranimi avtomobili in drugi prekrški so bili pogosto na dnevnem redu. V vseh šestih okoliških vaseh skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo neljubega bližnjega srečanja z njimi – če ne drugače, na ozki pet kilometrski cesti od Zagradca do Ambrusa (nekje na sredini je romsko naselje), ki se ji Ambrušani ne morejo izogniti na poti v službo, v šolo …
Hitre vožnje s starimi neregistriranimi avtomobili – dejstvo, da je okrog romskega naselja parkiranih okrog 30 avtomobilov, vozniški izpit pa imata po podatkih policije le dva, priča, da srečanje z njimi niso bila ne redka ne varna – so povzročali pogoste manjše in hujše trke, policija pa je ob prijavi ostala nemočna, povzročitelj nekaznovan, škodo na avtomobilih smo krajani praviloma poravnavali sami … Naselje je postalo zbirališče kriminala: razpečevala in uživala se je droga, možje postave so zasegli nemalo orožja, od tu so prihajale grožnje, izsiljevanja, trdijo Ambrušani.
Ne le materialna škoda, zgodilo se je tudi več kriminalnih dejanj - od naklepnega umora, posilstva stare gospe, do izsiljevanja za denar otroke in stare ljudi, groženj s smrtjo, če krajani ne bodo ustregli zahtevi Romov … Problemi so se stopnjevali, reševanja s strani pristojnih praktično ni bilo, pojasnjujejo krajani.
V nedeljo, 22. oktobra, pa se je zgodil incident, ki je sodu izbil dno: prebivalci iz romskega naselja so napadli dva domačina iz Ambrusa in enega brutalno pretepli. Življenje slednjega še danes živi na nitki. Le srečnim okoliščinam se ima zahvaliti za življenje njegov sin, ki se je za las izmaknil strelu. Bil je naklepen, organiziran napad, z uporabo strelnega orožja ter poznejšo opustitvijo pomoči; pa naj to kriminalistična stroka kvalificira kakor hoče. In ta incident je zaradi visoke doze prestopkov in nasilja zadnjih 12 let sprožil samoorganiziranje nas domačinov, so Ambrušani zapisali v sporočilu za javnost.
Iskanje rešitev
Sklican je bil zbor krajanov. Pozneje je bila imenovana komisija, ki je bila ves čas sogovornik za reševanje zelo težkih in že starih problemov. Romi so sami izrazili pripravljenost, da, če jim država ponudi ugodnejše pogoje, zapustijo ekološko skrajno sporno območje ter bližino ljudi, katerim so se zaradi ponavljajočih problemov pač močno zamerili. Sodelovali smo s predstavniki občine, skušali smo se – kolikor je pač dopuščal čas – seznaniti s širšim kontekstom romskih problemov, stopili smo v stik s strokovnjaki in vzpostavili stik z Romi. Krizno situacijo so po nekaj dneh pričeli reševati tudi s strani vlade, so sporočili krajani.
''Jasno in neomajno smo zahtevali rešitve: kratko in dolgoročne. Zato smo tudi demonstrirali. V soboto zvečer je bila končno ponujena za obe strani sprejemljiva rešitev in smo jo tudi vsi sprejeli. Rešitev: Romi so ostali čez noč v naselju, zjutraj pa so se za največ tri tedne umaknili na začasno lokacijo v Postojno. V tem času bo vlada poiskala trajnejšo lokacijo, ki bo omogočala bistveno boljše pogoje bivanja in s tem Romom olajšala družbeno vključevanje ter izboljševanje kakovosti življenja. Staro lokacijo, ki jo bodo od Romov za pravično ceno odkupili s strani države/občine bo zaradi varstva neposredno nad vodnim virom urejena kot varstveni pas. Menimo, da se je vlada s tem dejanjem resno soočila s starimi problemi in je bila sprejeta strokovno korektna in za vse strani častna rešitev. Vlada je s tem dokazala resnost namer; tega ne razumemo niti najmanj kot nevaren precendens napada na Rome, temveč kot spodbudo za začetek dolgoročno zasnovane strategije strokovnega reševanja perečih problemov romskih naselij, še preden se zaradi varnosti ali drugih razlogov prelevijo v odprte konflikte in njim sledeče neizbežne posledice, tudi igre s človeškimi življenji,'' so še opozorili Ambrušani.
KOMENTARJI (141)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.