. V zvezi s tem je Hanžek dejal, da se bomo morali tudi v Sloveniji soočiti s tako imenovanimi skvoti, kot jih poznajo drugod po Evropi. "Načeloma ne morem zagovarjati nezakonite naselitve, čeprav je odnos lastnikov - Slovenskih železnic (SŽ), do omenjenega objekta slab. Čudi me tudi to, da SŽ poskušajo objekt izprazniti na zelo neciviliziran način ter ne pristanejo na mirno reševanje omenjene problematike," je povedal Hanžek.
Pri tem pa poudarja, da ravnanje, kakršnega sedaj izvajajo, ko želijo prebivalce izstradati, ni humano. "Na takšen način se lahko bori kvečjemu proti oboroženim teroristom," je dejal slovenski ombudsman.
Za takšno ravnanje po Hanžkovih besedah ni odgovorna varnostna služba, temveč tisti, ki je takšno ravnanje zahteval. Kljub vsemu pa je po Hanžkovem mnenju potrebno kritično gledati na obe vpleteni strani, tako na železnice, kot tudi na pripadnike Molotova. V Sloveniji so namreč nasilne zasedbe lastnine pogoste, sodni postopki pa pogosto predolgi. Pri tem je izrazil tudi presenečenje nad tem, da si Slovenske železnice, kljub visoki izgubi na elitni lokaciji v Ljubljani, lahko privošči, da objekta več let ne uporablja. Hanžek je med drugim tudi dejal, da je v zvezi z omenjenimi incidenti obiskal Policijski postaji Ljubljana Bežigrad in Center ter ugotovil, da so policisti ravnali korektno in v skladu s svojimi pooblastili. Dodal pa je, da ni bilo potrebne takšne sile pri opravljanju omenjene preiskave.
V omenjeni stavbi živi že od januarja približno 15 ljudi, mladih "alternativcev", objekt pa je v tem času postal stičišče alternativne kulture v slovenski prestolnici. Zapletlo se je, ko so Slovenske železnice želele objekt porušiti, čemur so se uprli stanovalci AC Molotov.
