V Sloveniji nimamo institucije, ki bi skrbela za promocijo, izvajanje in promocijo antidiskriminacijske politike, spremljala zakonodaje s tega področja, predlagala ratifikacije mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah in mednarodno sodelovanje na področju varstva človekovih pravic, je na današnji novinarski konferenci povedal ombudsman Matjaž Hanžek. Med drugim je spregovoril tudi o obisku Slovenj Gradca, kjer je v začetku tedna pričel z drugačnim načinom delovanja izven sedeža urada.
Tako Slovenija potrebuje institucijo ali agencijo, ki bi na enem mestu izvajala nekaj pomembnih nalog s področja varovanja človekovih pravic, katerih sedaj ne opravlja nihče ali le v omejenem obsegu in nepovezano nekateri vladni uradi, ministrstva in varuh človekovih pravic, je povedal namestnik ombudsmana Jernej Rovšek, ki je predlog podrobneje predstavil. Pri tem gre tudi za obveznosti države, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, saj številni tovrstni dokumenti zahtevajo aktivnosti držav pri seznanjanju ljudi s pravicami, pogosto pa tudi učinkovite nadzorne mehanizme za njihovo izvajanje. Ustanovitev posebnega nacionalnega telesa za boj proti vsem oblikam diskriminacije zahtevajo tudi nekateri evropski dokumenti, ki jih morajo države pristopnice, torej tudi Slovenija, uresničiti po formalni vključitvi v EU prihodnje leto. Takšna telesa morajo imeti po Rovškovih besedah pristojnost za objavljanje in sestavljanje neodvisnih poročil v zvezi s pojavi diskriminacije, morajo imeti možnost opravljanja neodvisnih preiskav in nuditi neodvisno pravno in drugo pomoč žrtvam diskriminacije.
Takšna nacionalna institucija naj bi, poleg že naštetega, pripravljala in koordinirala izdelavo državnih poročil na podlagi konvencij OZN, Sveta Evrope in drugih, kontinuirano bi spremljala stanje na področjih, pomembnih z vidika človekovih pravic, koordinirala bi izobraževanje o različnih področjih varstva človekovih pravic, kontinuirano sodelovala z nevladnimi organizacijami s področja človekovih pravic in koordinirala manjšinske politike. Doslej namreč na teh področjih ni bilo kontinuiranega delovanja države ali je bilo razpršeno med več organi in zato premalo usklajeno, je poudaril Rovšek.
