Hana čaka težka naloga povezati različne frakcije v stranki

Socialni demokrati so na več kot 15 ur trajajočem kongresu le izvolili novega šefa stranke. Tanjo Fajon je po dveh tesnih glasovanjih nasledil gospodarski minister Matjaž Han, ki je po načelu "prišel-videl-zmagal" v politično nepredvidljivem finišu za vsega 10 glasov premagal evroposlanca Milana Brgleza. 

Han ob tem zagotavlja, da koalicija Svoboda, SD in Levica kljub kadrovskim rošadam do naslednjih volitev nima alternative. Prvi je Hanu za zmago javno čestital predsednik opozicijske NSi Matej Tonin. 

Je pa na kongresu požel tudi precej kritik. Iz stranke je izstopil njen nekdanji glavni tajnik Uroš Jauševec. Ta je bil do delovanja SD že nekaj časa kritičen, danes pa je na Facebooku poudaril, da so stranko dokončno prevzeli "primitivizem, 'kšeftarstvo', popolna nesposobnost in nenačelnost". Pripisal je še, da si bo verjetno do konca življenja očital, da mu propada stranke ni uspelo preprečiti.

Izid volitev v SD ni bil prvič tako tesen

Politična komentatorka Tanja Starič je spomnila, da tokrat ni bil prvič tako tesen izid na volitvah predsednika SD, saj je leta 2012 na kongresu v Kočevju Igor Lukšič s prav tako 10 glasovi prednosti premagal takratnega dolgoletnega predsednika stranke Boruta Pahorja. Tesen izid v tej stranki tako ni nekaj, kar bi bilo velikansko presenečenje ali pokazatelj, da stranka ne bo delovala. Kaže pa, da v stranki obstajata najmanj dve struji, verjetno pa še več in to vsaj že od takrat, ko sta se pomerila Pahor in Lukšič, je ocenila.

Hana po njenem mnenju čaka težko delo, da bo povezal vse frakcije in struje v stranki. Pokazati bo moral zelo veliko političnih veščin. Kot pravi, sta se pokazali dve frakciji, ena, ki je pragmatična, pripravljena na povezovanje na podlagi interesov, in druga, ki pričakuje neko bolj jasno socialdemokratsko politiko oz. je mnenja, da bi socialna demokracija morala najti novo ali pa bolj jasno identiteto.

In najtežja naloga za novo vodstvo bo nihanje med tema dvema pristopoma, meni Staričeva. Na vprašanje, ali se lahko Hanu zgodi, da bi mu stranka razpadla, pa odgovarja, da po njenem mnenju ne, saj je Han dolgoletni politik socialne demokracije, ima veliko izkušenj, je minister, dolga leta je vodil tudi strankino poslansko skupino in je morda med najbolj izkušenimi politiki v Sloveniji.

"Mislim, da je stranka s tem izšla iz najhujših turbulenc. Vprašanje je samo, kakšna bo njena identiteta, koliko bo ta pragmatizem, ki je značilen za Hana in to frakcijo, prevladal nad tem, da mora stranka vendarle ugotoviti, za kaj sploh je in kaj zastopa," je dejala Staričeva.

'Novemu vodstvu ne gre v prid, da bodo zelo kmalu evropske volitve'

Novemu vodstvu sicer po njenih besedah ne gre v prid, da bodo zelo kmalu evropske volitve. Zelo hitro bodo morali sestaviti listo, ki bo zadovoljila vse frakcije, tu bo tudi veliko osebnih interesov, in na evropskih volitvah tudi dosegla rezultat, na katerega ciljajo. To bo kar velika preizkušnja in tu bo novo vodstvo moralo pokazati politično modrost, meni. Ob evropskih volitvah se bo tako videlo, v katero smer bo šla stranka in kako trden je položaj Hana, dodaja.

Ob tem pa novo vodstvo čaka še en velik zalogaj, in sicer finančna sanacija stranke, ki je zelo zadolžena in bo verjetno morala prodati tudi "simbolno točko", hišo na Levstikovi, je še opozorila.

'Povrnitev ugleda in ponovna izgradnja zaupanja terja svoj čas'

Strokovnjakinja za krizni management in upravljanje ugleda Damjana Pondelek sicer konkretnega dogajanja v SD ni želela komentirati, je pa v splošnem izpostavila, da povrnitev ugleda in ponovne izgradnje zaupanja po kriznih situacijah nista preprosti in terjata svoj čas.

Opozarja, da so v kriznih situacijah, ki niso ustrezno upravljane, negotovost, velika razdeljenost med ljudmi, tudi razočaranje in jeza pričakovane in neizogibne posledica. Naloga vodje in vodstvene ekipe pa je, da takšno stanje preseže, povrne upanje in zaupanje in ljudi ponovno poveže in motivira za skupne naloge in cilje.

"Šele, ko dosežemo notranjo povezanost in pripravljenost za sodelovanje, je mogoče razmišljati o tem, kako utrditi ugled in zaupanje tudi navzven. To po kriznih situacijah, ki ranijo in razdelijo vse, ni preprosto in terja svoj čas," izpostavlja Pondelkova.

Dodaja, da se ugled in zaupanje gradita počasi, s transparentnostjo, poštenostjo, integriteto in odgovornim delom. Vse to je skupaj z odgovornim vodenjem in prav takšnim komuniciranjem nujnost v procesu okrevanja in ponovne izgradnje zaupanja. V tem procesu ni bližnjic. Potrebnih je veliko potrpežljivosti, dobronamernosti, preseganja zamer, modrosti in sodelovanja, pravi.