Koroški deželni glavar Jörg Haider je ob odprtju 12. kulturnega tedna koroških Slovencev v občinah Bistrica na Zilji, Čajna in Straja vas na avstrijskem Koroškem ob tromeji s Slovenijo in Italijo poudaril, da je slovenska manjšina dragulj Koroške, katere raznolikost zelo ceni in jo bo tudi v prihodnje vzpodbujal. Pojasnil je, da je viden občuten napredek v sožitju ljudi na avstrijskem Koroškem, saj je prakticirani dialog dobro vplival na vzdušje in pripeljal do bivanja v sproščenih odnosih.
Lepe besede, ki pa jim ni verjeti, pravijo predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Tolikšnega sprenevedanja, kot ga je sinoči pokazal, pravzaprav izrekel Haider, še nismo doživeli, začudeni pa zaradi tega nismo, saj gre za že ustaljeno politično igro, pravijo predstavniki manjšinskih organizacij.
Podobno samohvalo je bilo od Haiderja slišati že pred tremi tedni: «Že z zagotovitvijo finančnih sredstev za dvojezične vrtce smo pokazali da nam je veliko do tega, da manjšina ohrani svojo identiteto, jezik in kulturo. Menim, da je to tudi dobra osnova za nadaljnje pogovore in dialog,« je povedal Haider.
V otvoritvenem govoru je izpostavil evropsko naravnano manjšinsko politiko avstrijske Koroške, še posebej na področju izobraževanja, kulture in gospodarstva. Že samo vse večje zanimanje za dvojezični pouk kaže, da smo na pravi poti, je dejal. Po njegovih besedah so zagotovljena finančna sredstva za slovenske glasbene šole, prav tako pa so ustanovili poseben sklad in mobilizirali denar z Dunaja za dvojezične vrtce.
Koroški deželni glavar je ob tem kritiziral dejstvo, da se možnost uporabe slovenskega jezika, tudi zunaj avtohtonih območij, mnogo premalo uporablja. "To se premalokrat pojavlja in na manjšini je, da uporablja materni jezik v vsakodnevnem življenju," je menil. Cinizem ali ironija, obstaja dejstvo, da prav Haider ostro zavrača uresničitev razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov.
Letošnji kulturni teden bo trajal do petka, 23. aprila, poteka pa na ozemlju, ki je še delno dvojezično, a je delež Slovencev na njem v zadnjih desetletjih močno upadel. Urad za slovensko narodno skupnost pa je z izbiro krajev ob tromeji želel poudariti tudi skupne dimenzije ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Vsakoletni prireditveni niz, ki ga pripravlja urad za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi v sodelovanju z obema osrednjima slovenskima kulturnima organizacijama, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, je sicer v prvi vrsti namenjen predstavitvi in približanju kulturnega ustvarjanja slovenske manjšine večinskemu prebivalstvu.
