Slovenija

Haiderjev 'vzgojni ukrep'

Celovec/Ljubljana, 04. 03. 2006 14.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Koroški deželni glavar želi ''vzgajati'' ustavno sodišče. Zato uspešno zbira podpise za referendum o tablah.

Haider je prepričan, da bo referendum uspel
Haider je prepričan, da bo referendum uspel FOTO: Reuters
Za Haiderja rešitev pod 15 odstotki ne pride v poštev. Ustavno sodišče namreč sploh nima zakonodajnih pristojnosti, zato naj bi bil to tudi "vzgojni ukrep" za ustavno sodišče. "V Avstriji vlada demokracija, zato ima ljudstvo zadnjo besedo," je zatrdil deželni glavar na avstrijskem Koroškem. Po njegovem lahko določijo potrebni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezične krajevne table do 25 odstotkov.

Obenem Haider računa, da bodo v kratkem zbrali potrebnih 15.000 podpisov za izvedbo referenduma, ki jih bodo koroški deželni volilni oblasti predali "čez nekaj tednov".
Po ocenah pravnikov mora koroška deželna volilna oblast sicer še preveriti, ali je povpraševanje sploh dopustno. Rezultat referenduma ni zavezujoč.

Za izvedbo referenduma o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem so od potrebnih 15.000 podpisov podpore zbrali že več kot polovico, je dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Za Haiderja je tudi jasno, "da ne bomo uvedli rešitve pod 15 odstotki" manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo. To naj bi bil tudi "vzgojni ukrep" za ustavno sodišče, je poudaril Haider.

Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) je podporo za izvedbo referenduma začelo zbirati 13. februarja. Na referendumu naj bi se odločalo, ali se dvojezične krajevne table postavijo v občinah s 15-odstotnim manjšinskim deležem, in tam samo v krajih s 15 odstotki Slovenci, ali se postavijo v občinah z 20-odstotnim manjšinskim deležem, in tam samo v krajih z 20 odstotki slovenske manjšine, ali pa se sploh ne postavijo in vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov s tem ostane odprto.

Na vprašanje, kako naj se odločijo na referendumu tisti, ki so za izpolnitev določb avstrijskega ustavnega sodišča, da je dvojezične krajevne table potrebno postaviti že pri okoli deset odstotkih manjšinskega prebivalstva, je Haider menil, da "lahko na glasovnici pripišejo, da vidijo alternativo ali pa se referenduma sploh ne udeležijo".

Nov film o partizanih - "Slovenci.Partizani.Veleizdajalci"

V Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem pa so v petek zvečer premierno predstavili nov dokumentarni film o koroških partizanih z naslovom "Slovenci.Partizani.Veleizdajalci". Avtor filma v nemškem jeziku je Gerhard Roth, čigar prvi dokumentarec o partizanih je v delu politične javnosti leta 2002 sprožil ostre kritike in celo protestno resolucijo koroškega deželnega zbora.

Leta 2002 je koroški deželni zbor na pobudo tedanje svobodnjaške stranke deželnega glavarja Joerga Haiderja sprejel soglasno resolucijo, v kateri je pozval avstrijsko državno radiotelevizijo ORF, ki je predvajala Rothov dokumentarec Koroški partizani, naj "kot popravilo" prikaže drugačen pogled na medvojno dogajanje in slovenske koroške partizane.

Avstrijski zvezni komunikacijski senat, ki obravnava tovrstne pritožbe, je vse ugovore zavrnil. Kot edino pomanjkljivost dokumentarca je omenil naslov Koroški partizani, ki naj ne bi povsem ustrezal vsebini.

Novi Rothov dokumentarec o partizanstvu na avstrijskem Koroškem s pomočjo živih prič predstavlja zgodovinsko dogajanje od leta 1938 naprej, ko je 12. marca istega leta bila Avstrija priključena Nemčiji. Temeljna zareza za Slovence na Koroškem je bila izselitev slovenskih družin z njihovih domov v osrednjo Nemčiji 14. in 15. aprila 1942.

Slovenski izseljenci v prvem delu filma pripovedujejo o začetkih nacistične oblasti do samega izseljevanja in trpkih izkušenj v izseljeništvu. V drugem delu dokumentarca predstavljajo nekdanji slovenski koroški partizani svoje razloge za priključitev odporniškemu gibanju. V celotnem filmu sicer ni nikakršnih razlag iz ozadja, pojavljajo se pa pisna pojasnila zgodovinskih dogodkov ter arhivski posnetki.

V nasprotju s prvim Rothovim dokumentarcem o partizanstvu z naslovom Koroški partizani novi film predvsem poudarja emocionalno vpetost živih prič medvojnih dogodkov na Koroškem. Film "Slovenci.Partizani.Veleizdajalci" (Slowenen.Partisanen.Hochverraeter) je bil narejen kot dopolnilo prvemu dokumentarcu, podprl pa ga je oddelek za kulturo pri avstrijskem uradu zveznega kanclerja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.