Haider je dejal, da takšen predlog nikakor ne more biti stvar razprave. Trditev je utemeljil, da če je danes manj pripadnikov slovenske narodnosti, ne more biti več krajevnih napisov, katerih naj bi bilo na avstrijskem Koroškem 394.
Če bodo koroški Slovenci na naslednji konferenci konsenza sprožili zahtevo ali željo po novi odstotni klavzuli v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi, Haider meni, da nadaljnja pogajanja niso več smiselna. Haiderjev predlog predvideva dvojezične krajevne napise le v tistih občinah in krajih, kjer se najmanj tretjina volilnih upravičencev izreče za takšno ureditev.
Predstavnica stranke Zelenih, pristojna za vprašanja manjšine, Terezija Stoisits, je nov Haiderjev predlog označila kot "posebno neumnost". Zeleni si namreč prizadevajo, da bi predlog manjšine, ki predvideva postavitev krajevnih napisov v 394 krajih po avstrijskem Koroškem, predložili pred zvezni parlament.
Slovenski predlog o dvojezičnih napisih
Obe osrednji organizaciji Slovencev na avstrijskem Koroškem, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), sta 21. junija v Celovcu predstavili skupni slovenski predlog za uresničitev razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji, ki predvideva dvojezične napise v tistih krajih in občinah na avstrijskem Koroškem, kjer živi več kot 10 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti. Po tem predlogu naj bi bili na avstrijskem Koroškem v celoti dvojezični krajevni napisi postavljeni v 394 krajih.
Delovna skupina Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) je pri izdelavi predloga, ki ga je predsednik ZSO Marjan Sturm ocenil kot kompromisni predlog, izhajala iz podatkov popisa prebivalstva iz leta 1971, z upoštevanjem prejšnjih in kasnejših popisov, vključila pa je tiste kraje, kjer je delež slovenskogovorečega prebivalstva presegel 10 odstotkov.