'Spremembe bodo postopne, z upokojevanjem ni treba hiteti'

Na predloge zakonskih sprememb na področju socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, ki jih je danes predstavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer, so se odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), v zvezi svobodnih sindikatov in v stranki SDS. 

V GZS so zvišanje najnižjega nadomestila pričakovali, ta ukrep je zapisan tudi v koalicijskem sporazumu. Niso pa jim znane finančne posledice. "Zato pričakujemo, da bo predlagatelj oceno teh posledic dviga v najkrajšem možnem času konkretneje predstavil. Pri tem je treba upoštevati predvsem dejstvo, da smo še vedno v času pozitivne gospodarske rasti, da pa so na obzorju že prvi znaki ohlajanja," so povedali v zbornici.

GZS o predlagani spremembi glede pravice do nadomestila – sedaj je oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, po novem pa bi to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev – pravijo, da so zahtevnejši pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila dobrodošli. "Trenutno število brezposelnih, ki so prijavljeni na zavod za zaposlovanje, namreč kaže na to, da smo še vedno dokaj neučinkoviti pri ponovni aktivaciji le-teh," pravijo.

Poudarili so še pomen ukrepov aktivne politike zaposlovanja za delodajalce. "Vsako dodatno prilagajanje te politike spremembam na trgu dela in aktivnejše vključevanje socialnih partnerjev pozdravljamo," so dejali. 

Jerkičeva: Ukrepi na eni strani predstavljajo korenček, na drugi strani pa morda tudi nekaj palice

Večina predlogov spremembe pokojninske zakonodaje je popravkov veljavne ureditve, za kakšno korenito reformo ne gre, pa je ocenila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Ukrepe je povečini pozdravila, med problematičnimi točkami pa je izpostavila zvišanje upokojitvene starosti in predlagano ureditev dvojnega statusa.

Predlogi sprememb pokojninske zakonodaje in zakonodaje s področja trga dela po oceni Jerkičeve "na eni strani predstavljajo korenček, na drugi strani morda tudi nekaj palice". Večino predlogov Jerkičeva pozdravlja, zlasti tiste, ki gredo v smeri dviga odmerne stopnje ter dodatnega dviga pokojnin in morda tudi nadomestil za čas brezposelnosti.

Pri uvajanju nove predlagane upokojitvene starosti 67 let pa bo po njenih besedah potrebne veliko previdnosti. "Ukrep je v predlogih slabo obrazložen in nakazuje možnost podaljševanja samo za zaposlene, ki ne bodo dopolnili polne pokojninske dobe 40 let," je opomnila. Po njenem mnenju tudi ne gre na hitro uveljavljati zvišanja upokojitvene starosti, tudi z vidika zadnjih podatkov o podaljševanju bolniškega staleža starejših od 60 let. "Ne bi bilo prav, da to postane glavna točka sprememb," je dejala.

Nekaj več pozornosti po njenih besedah zaslužijo tudi predlogi sprememb na področju dvojnega statusa. Povečevanje zneska, ki ga prejema zaposleni, ko nadaljuje delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, v sindikatih pozdravljajo, saj pomeni stimulacijo za tiste, ki želijo ostati v delovnem razmerju.

Za primere, ko posameznik prekine delovno razmerje, se upokoji in prejema pokojnino, nato pa se ponovno vključi v delovno razmerje, je v predlogu postavljen pogoj, da posameznik izpolni pogoje za upokojitev in je starejši od 63 let. Po besedah Jerkičeve bo tudi o tem, ali je 63 let primerna starost, še tekla razprava.

Ukrepi se Jerkičevi za polnjenje in praznjenje pokojninske blagajne ne zdijo uravnoteženi

Nasploh se ukrepi za polnjenje in "praznjenje" pokojninske blagajne Jerkičevi ne zdijo uravnoteženi. Kot je poudarila, je Slovenija edina država, kjer delavci za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo več kot delodajalci. Zato bi bilo po njenem mnenju treba razmisliti o dvigu tega prispevka tudi za delodajalce.

Pri predlogu zakonodaje na področju trga dela sta po njeni oceni problematični točki skrajševanje nadomestila za čas brezposelnosti pri delavcih, starejših od 55 let, in podaljševanje delovnega razmerja za odmero nadomestila z devetih na 12 mesecev.

Za zdaj gre za predloge vlade, Jerkičeva pa pričakuje, da jih bodo obravnavali tudi na Ekonomsko-socialnem svetu in da bodo nato predmet razprave na pogajalskih skupinah. Okoli predlogov bo torej še kar nekaj razprave, je še povedala predsednica ZSSS.

Po mnenju Zdus manjkajo še nekatere vsebine

Dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine je vsekakor v skladu s pričakovanji Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), je v odzivu na predlog sprememb pokojninskega zakona dejal predsednik zveze Janez Sušnik. Pogrešajo pa nekatere vsebine, saj ni bilo nič rečeno o izrednem usklajevanju pokojnin ali sistemskem zakonu o letnem dodatku.

Predlog predvideva, da se bo odmerni odstotek za izračun pokojnine za 40 let pokojninske dobe v šestih letih za oba spola zvišal na 63 odstotkov. S tem se v Zdus po Sušnikovih besedah strinjajo, zadovoljni so, da bo odmerni odstotek vplival tudi na vdovske, invalidske, družinske pokojnine in nadomestila za invalidska zavarovanja.

Tudi kar zadeva dvig upokojitvene starosti, Sušnik nima pomislekov. Kot je poudaril, je pomembno, da ostaja pogoj 40 let delovne dobe brez dokupa. "Mislim, da ni okrnjena nobena pravica," je dejal.

Opozoril pa je, da ni bilo nič rečeno o izrednem usklajevanju pokojnin. "Že letos dobimo manj, kot smo pričakovali," je pojasnil Sušnik in opozoril, da izredna uskladitev pokojnin pride na vrsto šele decembra, pa še to bi pričakovali, da bo glede na gospodarsko rast v višjem odstotku. Po napovedi vlade bo namreč znašala 1,5 odstotka, gospodarska rast pa je bila lani po Sušnikovem opozorilu 4,5-odstotna.

Prav tako v Zdus po njegovih besedah pričakujejo sistemski zakon na področju letnega dodatka, da se ne bi vsako leto prerekali, "kdo bo komu kaj zrihtal". A tudi o tem ni bilo rečeno nič.

Sicer pa so več pričakovali tudi pri ureditvi dvojnega statusa upokojencev. Po danes predstavljenem predlogu bi tisti s pogoji za starostno pokojnino, ki delajo naprej, dobivali tri leta 50 odstotkov starostne pokojnine, po preteku treh let pa 100 odstotkov. Kot je dejal Sušnik, v tem trenutku takšen predlog težko komentira. Niso sicer pričakovali ravno sto odstotkov takoj, so pa pričakovali več, je dejal.

Papež: Spremembe bodo uveljavljene postopoma, zato ni treba hiteti z upokojevanjem

Za direktorja Zpiza Marijana Papeža je bil predlog spremembe pokojninskega sistema, ki ga je danes predstavilo ministrstvo za delo, pričakovan. Vse, kar je bilo predlagano, bo sicer po njegovih besedah "uveljavljeno postopoma, kar pomeni, da se ljudem v tem trenutku ni treba ničesar bati in razmišljati, da se je treba upokojiti".

Za direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Papeža je pomembno, da ljudje po predstavitvi predloga sprememb pokojninskega sistema nimajo občutka, da bodo morali delati do 67. leta starosti. "Slednje bo namreč veljalo le za tiste, ki do takrat še ne bodo imeli 40 let delovne dobe, vsi ostali pa se bodo lahko upokojili prej," je dejal. Nove pogoje glede starosti naj bi po njegovih podatkih začeli uveljavljati leta 2023.

Papež je pričakoval, da bo predlagani odmerni odstotek za izračun pokojnine v okvirih, kot je bil predstavljen, torej, da bi se odmerni odstotek v šestih letih tako za moške kot ženske zvišal na 63. Pričakoval je tudi dodaten odmerni odstotek za ženske za skrb za otroke v višini 1,25 odstotka. Pri tem dodaja, da drži izračun ministrstva, da bodo leta 2025 nove pokojnine starostnih upokojencev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe v povprečju višje za približno osem odstotkov.

Predlog za reševanje dvojnega statusa upokojencev, ki naj bi po njegovih besedah začel veljati v začetku leta 2020, podpira. Po predlogu bi posameznik v prvih treh letih vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev prejel 50 odstotkov starostne pokojnin. V četrtem letu in v vseh nadaljnjih letih pa bi prejel 100 odstotkov starostne pokojnine, a pod pogojem, da se upokoji in znova vključi v zavarovanje. Ob tem Papež meni, da bi bilo smiselno, da bi takšne določbe veljale le za nove upokojence ter da bi tisti, ki trenutno prejemajo 20 odstotkov pokojnine, še naprej prejemali 20 odstotkov, "saj so finančni učinki takoj različni". Treba bo vnesti tudi dodatne varovalke, pravi.

V Levici nezadovoljni

V Levici so medtem nezadovoljni s predlogom, saj vztrajajo pri izpolnitvi zavez iz koalicijskega sporazuma in sporazuma vlade z Levico. Pogrešajo dvig minimalne pokojnine, nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti, predviden tempo dviga odmernega odstotka za izračun pokojnine pa je prepočasen, meni poslanec Luka Mesec.

Mesec je spomnil na zavezo, da se minimalno pokojnino zviša vsaj na raven minimalnih življenjskih stroškov, kar je 613 evrov, da se odmerni odstotek za izračun pokojnine zviša na 63 odstotkov in da se uvede dodaten prispevek delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 0,8 odstotne točke letno. S slednjim in z demografskim skladom bi po Mesčevih ocenah poskrbeli tudi za ustrezne prihodke. Sicer pa so v Levici izpostavili še zavezo za zvišanje invalidskih in vdovskih pokojnin.

V Levici nasprotujejo tudi predlogu ministrstva, da bi se za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe upokojitvena starost postopoma od leta 2023 do 2034 dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaša 65 let. Po poslančevih besedah je ta predlog v nasprotju z njihovim dogovorom z vlado, prav tako te določbe ni v koalicijskem sporazumu, v katerem "piše, da si bo vlada prizadevala za to, da se efektivna upokojitvena starost približuje 65 letom".

Poleg tega so v Levici zadržani do t. i. dvojnega statusa upokojencev, saj jih skrbi, da bi predlog lahko vodil v normalizacijo nizkih pokojnin. Po predlogu ministrstva bo upokojencem po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev omogočeno tudi prejemanje dela oziroma po določenem času celotne pokojnine. Posameznik bi v prvih treh letih vključenosti v zavarovanje za polni delovni čas po izpolnitvi pogojev prejel 50 odstotkov starostne pokojnine, pozneje pa 100 odstotkov, a pod pogojem, da se upokoji in znova vključi v zavarovanje, mora pa biti tudi starejši od 63 let.

Kot je spomnil Mesec, je zdaj več kot polovica upokojencev pod pragom tveganja revščine. A v Levici vztrajajo, da mora pokojninski sistem ostati solidaren in je treba pokojnine zvišati tako, da bo lahko vsak, ki 40 let dela, od pokojnine dostojno živel, ne pa, da mu pač omogočijo hkratno delo.

Ob tem je koordinator Levice še opozoril, da bi se v nekaterih poklicih še pozneje upokojili, med drugim profesorji na fakultetah, kar je že zdaj težava. "To pomeni, da mladi ne morejo zasesti teh položajev in zato odhajajo iz države, kar pa je dvojni problem za pokojninsko blagajno," je dodal.

SDS: Gre le za kozmetične popravke

Pokojninski sistem nujno potrebuje spremembe, ampak to bi morale biti prave vsebinske, ne le kozmetični popravki, pa je v odzivu na spremembe pokojninske zakonodaje dejala evropska poslanka Romana Tomc iz SDS. Meni tudi, da je treba za spremembe najti najširše družbeno soglasje.

Tomčeva je spomnila, da pobrani prispevki ne zadostujejo za izplačilo pokojnin, saj vsako leto namenimo milijardo evrov za kritje primanjkljaja v pokojninski blagajni. "Po drugi strani so pokojnine izjemno nizke in nedopustno je, da nekdo, ki je 40 let vplačeval v pokojninsko blagajno, s pokojnino ne more pokriti niti stroškov za oskrbo v domu za starejše," je dodala.

Za izboljšanje pokojninskega sistema bi bilo po mnenju Tomčeve treba najmanj vzpostaviti večjo povezavo med vplačanimi prispevki in pokojninami, zagotoviti spodbude za lastno varčevanje za starost, popraviti anomalije v delu, ki se nanaša na družinske, invalidske pa tudi poklicne pokojnine, zagotoviti bi morali državno pokojnino, narediti sistem bolj pregleden in razumljiv ter očistiti pokojninsko blagajno vseh izdatkov, ki niso pokojnine in po nepotrebnem bremenijo sistem.

NSi: Potrebna bo temeljitejša prenova pokojninskega sistema

V NSi po prvi oceni predloga sprememb pokojninske zakonodaje menijo, da gre za manjše popravke in da bo za dolgoročno finančno vzdržnost potrebna temeljitejša prenova sistema. Spomnili so na svoj predlog "modernega tristebrnega pokojninskega sistema" in izrazili upanje, da bo vlada konstruktivna ter pripravljena prisluhniti tudi predlogom NSi.

"V vsakem primeru pa bi morali pri kakršnih koli spremembah pokojninskega sistema zasledovati isti cilj, to je, vsakomur zagotoviti vsaj tako visoko pokojnino, da bo v jeseni svojega življenja lahko dostojno živel," so navedli NSi. V tej stranki so sicer zadovoljni, "ker se je vlada končno pričela ukvarjati z resnimi vprašanji, ki so za slovensko prihodnost zelo pomembna".

Konkretneje pa v NSi še niso komentirali predlogov sprememb na področju socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, ki jih je danes predstavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so navedli v stranki, želijo predloge podrobneje preučiti.

Jelinčič pozdravil napovedane spremembe

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pozdravlja predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki jih je danes predstavilo ministrstvo za delo. Še zlasti se strinja s predlogom glede dvojnega statusa upokojencev, ob čemer pa poudarja nujnost določila, da se mora posameznik najprej upokojiti, delodajalec pa ga lahko zaposli ali pa tudi ne oz. ga lahko zavrne.

Jelinčič namreč poudarja, da je treba delodajalcem dati možnost, da delavca, s katerim niso zadovoljni, odslovijo, ko ta izpolni pogoje za upokojitev. Z dvojnim statusom upokojencev pa bi se sicer po Jelinčičevem mnenju lahko tudi zmanjšalo število brezposelnih.

Prvak SNS meni, da je za zdaj treba sprejeti tovrstne popravke zakonodaje, pozneje pa bodo morda razpravljali o morebitnih večjih spremembah pokojninskega sistema.

"Predlogi pokojninskih sprememb koalicijsk pogodbi ne sledijo v celoti"

V SAB pozdravljajo prizadevanja ministrstva pri spremembah pokojninske zakonodaje, saj gredo v pravi smeri, a dogovoru iz koalicijske pogodbe ne sledijo v celoti. Vodja poslancev Maša Kociper med drugim poudarja zavezo za možnost dela upokojencev brez omejitev, predolgo pa je tudi predlagano prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za pokojnine.

Zato so v SAB napovedali, da bodo skušali doseči skrajšanje tega prehodnega obdobja. "Pokojnine bi morali s tem ukrepom dvigniti že letos, naši koalicijski partnerji pa so nam še nedavno zagotavljali, da bo to uvedeno z letom 2020," je opozorila Kociprova. Prav tako v SAB želijo, da se letni dodatek za upokojence uredi v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot je to dogovorjeno v koalicijskem sporazumu, in ne vsako leto znova v zakonu o izvrševanju proračuna, kot to predlaga ministrstvo.

"Dogovore je treba spoštovati in to v SAB pričakujemo tudi od svojih koalicijskih partnerjev," je bila jasna vodja poslanske skupine SAB.