'V industriji sejmov in srečanj smo bili več kot 14 mesecev brez prihodkov'

Zbornica industrije sejmov in srečanj pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) bije plat zvona. Pomoč države je nujna za preživetje okoli polovice podjetij v panogi, ki je izrednega pomena za družbo, gospodarstvo in tudi promocijo države, so opozorili na novinarski konferenci. Ukrepe želijo že v novem protikoronskem paketu.

Velik del industrije sejmov in srečanj je bil po izbruhu epidemije covida-19 več kot 14 mesecev povsem zaprt. "V poletnih mesecih smo nekaj malega delali, nato pa smo bili 5. novembra z odlokom spet zaustavljeni," je na dogodku, ki so ga simbolično pet čez 12 danes izvedli pred Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), poudaril direktor družbe DB Team Dejan Žura.

Medtem ko so koncerti in druge javne stoječe prireditve prepovedani, so za dovoljene dogodke predpisane omejitve, kot so varnostna razdalja, PCT-pogoj in enosmerno gibanje na sejmih. "Zaradi slabe epidemiološke slike je slab tudi obisk, stroški pa so večji kot pred pandemijo," je opozoril Žura. "Podjetja v panogi so od 12. marca 2020 do danes brez omembe vrednih prihodkov iz dejavnosti, situacija pa se v tem trenutku samo še slabša," je izpostavil.

Podjetja iz dejavnosti industrije sejmov in srečanj so tako lani zabeležila v povprečju 61-odstotni padec prometa glede na leto 2019, letos pa glede na 2019 predvidevajo 63-odstotno zmanjšanje, kaže anketa med večjimi podjetji iz panoge. V zadnjem mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 300 dogodkov za november in december. "Nujno potrebujemo pomoč. Če vlada ne bo prisluhnila našim težavam, bo prihodnje leto najmanj polovica naših podjetij propadla," je izpostavil Žura.

Fiksni stroški, kot so stroški plač, zavarovanja, stroški skladiščnih prostorov ter vzdrževanje objektov in opreme, medtem podjetja močno bremenijo. Obenem v upanju na možnost dela še naprej pripravljajo dogodke, do katerih pa zaradi vladnih omejitev ne pride. Nekatere dogodke je potrebno pripraviti tudi več mesecev ali celo leto dni vnaprej, so spomnili.

Iz panoge medtem odhajajo kadri z visoko specializiranimi znanji. Po podatkih zbornice se je obseg kadrov zmanjšal za 26 odstotkov v letu 2020 glede na 2019, letos pa se odliv nadaljuje, tako da bo glede na leto 2019 v industriji 30 odstotkov manj kadrov. Ljudi s tako specifičnimi znanji na trgu ni, je poudaril Žura. Če izgubimo podjetja iz industrije sejmov in srečanj, izgubimo znanje za pripravo in izvedbo vrste prireditev in dogodkov, kot so predsedovanje Slovenije EU, tiskovne konference, kongresi, sejmi, poslovni dogodki, koncerti, gledališke predstave ter športni dogodki, je še poudaril.

Direktor Celjskega sejma Robert Otorepec je izpostavil tri večje sejemske prireditve, ki so bile letos izvedene v Sloveniji, in sicer Mednarodni obrtni sejem (Mos) v Celju, kmetijski sejem Agra v Gornji Radgoni ter sejem Narava - Zdravje v Ljubljani. Sejem Narava - Zdravje je glede na leto 2019 obiskalo le 38 odstotkov obiskovalcev, število razstavljalcev je bilo na 61 odstotkih predkriznega. Na Agri in Mosu je bil padec obiska podobno okoli 60-odstoten, število razstavljalcev pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov.

Koncertni organizatorji Slovenije ocenjujejo, da je lani odpadlo prek 1250 glasbenih prireditev, kar pomeni upad prihodkov v višini okrog 110 milijonov evrov, je povedal predstavnik njihovega gospodarskega interesnega združenja Mitja Prezelj. Letos se obeta še večji padec izpada prihodkov, stanje pa je še hujše zaradi finančnih izgub, ki so jih organizatorji utrpeli v poletni sezoni zaradi zmanjšanja prodaje vstopnic zaradi vladnih ukrepov.

Vlada industriji sejmov in srečanj že od pomladi obljublja posebno pomoč, ki pa je še ni, čeprav je to panogo kot posebej prizadeto izpostavila tudi Evropska komisija. Ponovno jo je prezrla v času priprave novega protikoronskega paketa.

Direktorica zbornice Marjana Majerič je med ukrepi, ki bi industriji omogočili preživetje, izpostavila ponovno uvedbo ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, temeljni mesečni dohodek za samozaposlene v panogi, dodatno pomoč za kritje dela stroškov za čas, ko industrija sejmov in srečanj ni smela poslovati, zagonska sredstva ter spremembo določila o pomoči v primeru odpovedi dogodkov na 100 odstotkov vloženih sredstev vsaj do 31. maja prihodnje leto. Želijo tudi, da so pogoji poslovanja zanje primerljivi z drugimi dejavnostmi.

Po ocenah bi panoga potrebovala okoli 50 milijonov evrov pomoči.

Direktor GZS Aleš Cantarutti je izrazil pričakovanje, da bo vlada "resno razmislila" in dopolnila novi protikoronski paket, ki je že v državnem zboru, z ukrepi, ki jih potrebuje industrija sejmov in srečanj. Dodal je, da vlada že od pomladi panogi obljublja tudi razpise, o katerih pa ni "ne duha, ne sluha". "Razumemo, da so viri za pomoč omejeni. Če bodo skozi razpise, naj bodo. A naj se vendarle že nekaj zgodi," je pozval.

S hudimi težavami se soočajo tudi v cateringu in drugih dejavnostih

Podjetja iz različnih segmentov industrije srečanj so v težkem položaju. "Situacija je resnično kritična," stanje v gostinstvu opisuje Jure Jezeršek iz Gostinstva Jezeršek. Danijel Čampa iz plesne šole Bolero pa opozarja zlasti na zahteven položaj manjših plesnih šol: "Vsak se trudi po svoje, a če nekaj ni dovoljeno, pač ni dovoljeno."

Za Gostinstvo Jezeršek in mnoge druge gostince konec leta, torej november in december, običajno predstavlja obdobje, ko ustvarijo večino prihodkov. Z njimi preživijo tudi do zagona naslednje sezone, ki se začne aprila oz. maja, je ob robu današnje novinarske konference industrije srečanj v Ljubljani dejal Jezeršek.

"Denarna sredstva, ki jih še imamo, kar kopnijo, in to ni dobro," je dejal Jezeršek. Nekatera gostinska podjetja so že morala zapreti vrata, Jezerškovi se še držijo, a opozarjajo, da bi jih še eno takšno leto, kot sta bili zadnji dve, potisnilo v zelo zahtevno situacijo.

Gostinstvo Jezeršek s storitvami cateringa ustvari okoli 40 odstotkov prihodkov, upoštevajoč dogodke na njihovih lokacijah, ki jim pomagajo krepiti prihodke, pa dogodki v njihovi prihodkovni strukturi predstavljajo okoli 60 odstotkov. Zato so omejitve in prepovedi pri izvajanju dogodkov zanje velika težava.

Doslej niso odpuščali, saj se zavedajo pomanjkanja kadrov v gostinstvu, ki traja že nekaj let, je dodal Jezeršek. Niso pa podaljšali nekaterih pogodb. "Ljudje odhajajo v druge dejavnosti, ki delajo in prosperirajo," je izpostavil sogovornik. "Ta neenak položaj traja že tako dolgo, da so ljudje že utrujeni," je dodal.

Čampa medtem priznava, da plesno šolo Bolero trenutno poganjajo vrhunski tekmovalni plesalci, ki še lahko trenirajo. "Ukvarjamo pa se tudi z maturantskimi plesi in prireditvami, pri katerih pa smo povsem onemogočeni," je dejal. "Upamo, da se bo do pomladi kaj spremenilo oz. smo dogodke prestavili tudi v poletje in upamo na najboljše."

Najtežje je v majhnih plesnih šolah, številne v Sloveniji imajo le enega zaposlenega. Plesna šola Bolero ima medtem 15 zaposlenih in še vrsto pogodbenih sodelavcev. Vladne ukrepe lahko spoštujejo, ker imajo šest velikih dvoran, tako da lahko del plesne dejavnosti še izvajajo. "Vsak se trudi po svoje, a če nekaj ni dovoljeno, pač ni dovoljeno," je ponazoril stanje v panogi.

"Ples je veselje in zdravje," je ob tem spomnil Čampa. Pri njih plešejo tako starejši kot mladina, prav slednji je bilo v času epidemije marsikaj onemogočeno. "Maturantskih plesov nista imeli že dve generaciji. Sedaj maturante učimo plesati brez stika med fantom in punco, kar je katastrofa. A smo se znašli in našli način, da izpeljemo plesne vaje, ko bo dovoljeno, pa jih bomo postavili skupaj," je opisal aktualne zagate.

Industrija sejmov in srečanj je na današnji tiskovni konferenci pozvala državo k finančni pomoči panogi. Čampa pa je dodal, da si želijo predvsem, da bi se obdobje covida-19 končalo in bi lahko spet normalno delali.

Praznično ponudbo v številnih mestih dopolnjujejo sejmi, a z ograjami in PCT

Praznično ponudbo v mnogih slovenskih mestih dopolnjujejo miklavževi, božični in novoletni sejmi, kjer se lahko obiskovalci posladkajo ali kupijo darila. V skladu z veljavnimi ukrepi morajo biti sejmi ograjeni in dostopni le ob izpolnjevanju pogoja PCT. Ker se lahko to kmalu spet spremeni, ponekod z dokončno odločitvijo o izvedbi sejmov še čakajo.

Po trenutno veljavnem vladnem odloku za preprečevanje širjenja covida-19 je izvajanje sejemske dejavnosti dovoljeno na odprtih površinah in v zaprtih prostorih, ob uporabi zaščitne maske in medosebni razdalji vsaj 1,5 metra.

Kot so za STA povedali na gospodarskem ministrstvu, je treba v vsakem primeru zagotoviti enosmerno gibanje obiskovalcev. "Območje sejemske dejavnosti na odprtih površinah (premične stojnice v nizu ali skupini) mora biti ograjeno tako, da pristop nanj ni mogoč mimo uradnega vhoda, pri čemer morata biti vhod in izhod ločena," so navedli.

Strežba jedi ali pijač na sejmu je dovoljena pod enakimi pogoji kot drugod, torej ob sedečem režimu med 5. in 22. uro ter ob jasni navedbi na vhodu, koliko gostov je lahko na stojnici prisotnih. Obvezno je tudi preverjanje pogoja PCT (prebolel, cepljen, testiran).

Na četrtkovi seji vlade bi sicer lahko prišlo do sprememb. Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja bodo odlok o sejemski dejavnosti nadgradili v smeri, da bodo navodila jasnejša in glede na trenutne epidemiološke razmere tudi strožja.