Koalicijski partnerji z ministri državotvornih resorjev so razpravljali o varnostnih razmerah ter zmogljivosti naših varnostnih služb, ki jim bo morda treba nameniti več denarja.
Premier Miro Cerar je po koalicijskem vrhu povedal, da stopnja ogroženosti v Sloveniji ostaja nizka, da pa je pa stopnja budnosti vseh pristojnih bistveno povečana. "Sistemi na področju varnosti delujejo normalno, ugotavljamo pa, da so bile v preteklih letih sprejete številne odločitve z negativnimi posledicami. Gre predvsem za odločitve o varčevanju na področju policije in vojske," je dejal premier.
"Ob tem ko stopnja ogroženosti ni spremenjena, še naprej obvladujemo migracijski tok in varnostne razmere v državi," je zagotovil Cerar.
Premier je ob tem dejal, da si v vladi prizadevajo, da bi žičnate ograje ob meji čim manj prizadele življenje prebivalcev. Po njegovi oceni gospodarska škoda še ne nastaja. Bodo pa takoj, ko bodo varnostne razmere to dopuščale, žico z meje odstranili, je poudaril.
Obenem je poudaril prizadevanje, da lokalnemu prebivalstvu pojasnijo namen postavljanja tehničnih ovir ob meji. Možnost večjega prihoda migrantov, ki bi se lahko razpršeno namenili prek meje v Slovenijo, namreč po Cerarjevih besedah še vedno v veliki meri obstaja. Prav tako po t.i. balkanski poti še vedno prihajajo migranti, ti tokovi se lahko vsak dan ponovno okrepijo. Ob tem je spomnil, da se krepi tudi prisotnost vojske na italijanski meji s Slovenijo, avstrijska meja ostaja nadzirana. Zato je po njegovem mnenju nujno, da z ovirami omogočijo nadzor slovenske meje tudi v prihodnje.
Koalicija bo nova pogajalska izhodišča policijskima sindikatoma predstavila prihodnji teden
Koalicija je potrdila tudi nova pogajalska izhodišča, ki jih bo vladna pogajalska skupina predvidoma v torek ali sredo predstavila obema sindikatoma. Konkretno o tem, kakšna so ta izhodišča, premier ni želel pojasnjevati, saj jih vlada želi najprej predstaviti policistom.
Vlada je se je s policijskima sindikatoma še naprej pripravljena pogajati, je zagotovil premier. So pa pri pogajalskih izhodiščih upoštevali javnofinančne okvire in tudi nesorazmerja, ki so se zgodila v preteklosti, je pojasnil Cerar.
Gre za to, da iščejo skupno pot naprej, je dejal Cerar in obenem opozoril, da morajo imeti pred očmi celotno sliko javnega sektorja. Ob razumevanju za policijsko problematiko, ki ji že vse leto po Cerarjevih besedah namenjajo veliko pozornosti in zato sam meni, da stavka ni bila potrebna, želijo v pogajanjih doseči napredek. Seveda pa bo vladna pogajalska skupina nastopala ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti in ob tem, da so s sindikati javnega sektorja že sklenili sporazum, je poudaril Cerar.
Premier se strinja, da bo treba na področju vojske in policije poskrbeti za boljšo opremo in modernizacijo. Zato je vlada po njegovih besedah pri vojski že zaustavila negativni trend upadanja sredstev za obrambo. Izzivi so v prvem koraku zlasti v optimizaciji vojaške strukture, naslednji korak, ki ga bodo morali izvesti že leta 2017, je povečanje sredstev za obrambo in modernizacijo vojske, je dodal Cerar. Policiji pa so, kot je spomnil, dodatna sredstva že namenili v proračunih za prihodnji dve leti.
Bodo policisti zaostrili stavko?
Cerarjeva izjava, da imata policija in vojska že zdaj dovolj denarja za obvladovanje zaostrenih varnostnih razmer. Policijska sindikata sta ogorčena, saj ugotavljajo, da so z vlado na isti točki kot pred enim mesecem. Jutri se bosta zato sindikata odločala, ali bodo stavko še zaostrili.
Toda tokrat bi lahko zaostrovanje stavke vplivalo tudi na varnost države, napovedujeta sindikata. Stavko pa bi občutili tudi državljani. Med zaostrovanjem stavke bi lahko namreč policijski postopki tekli še počasneje, policisti pa bi temeljitejše opravljali svoje naloge na meji, kar bi lahko privedlo do večjih zastojev in posledično gospodarske škode.
Sicer pa bodo policisti še naprej izločali dotrajano opremo, omenjajo tudi možnost še številčnejših demonstracij.

Györkös Žnidarjeva: Vseh zahtev policistov ne moremo izpolniti, saj sredstev ni
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je pred koalicijskim vrhom dejala, da pričakuje, da bodo dorekli finančno dimenzijo glede zahtev policistov in da bodo s policisti ponovno čim prej sedli za pogajalsko mizo.
V izjavi novinarjem je ministrica pred srečanjem priznala, da v tem okviru ni moč izpolniti vseh zahtev policistov, saj teh sredstev ni. "Potrebno pa se je zavedati, da sta varnost ljudi in policistov enakovredni kategoriji. Policisti po službeni dolžnosti postavljajo dobrobit drugih na prvo mesto, mi pa smo jim dolžni zagotoviti pogoje za varno in nemoteno delo," je poudarila. Na vprašanje, kakšna je torej možna rešitev, pa je odgovorila, da je to naloga ministrstva za finance.
Zmogljivosti varnostnih služb
Ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca pa bolj kot status posameznih skupin skrbi, ali so zmogljivosti varnostnih služb, tako policije kot obrambnega sistema ter obveščevalnih sil, ustrezne glede na nove varnostne razmere v soseščini. "Če je treba poiskati dodaten denar, da bomo bolj varni, bom prvi, ki bo to zagovarjal," je zagotovil Erjavec in opozoril še na potreben dogovor glede varnosti v zvezi z migracijskim tokom.

Sicer pa Erjavec ne razume, zakaj je prišlo do razprav o plačilnih razredih in statusu posameznih skupin, saj so se pogajanja z javnim sektorjem končala. A ne glede na to meni, da je treba nadaljevati z dialogom in pogajanji za mizo, ne pa pred vlado ali DZ. To po njegovem prepričanju zagotovo ne bo prineslo pozitivnega rezultata.
Kdo napada vlado?
A obenem prvak DeSUS priznava, da ga skrbi dogajanje v zadnjih dneh, ko posamezne skupine "pritiskajo na vlado z vseh strani". Naštel je zahtevo občinskih predstavnikov po odstopu ministra za finance Dušana Mramorja, nazadnje poziv društva pisateljev k odstopu ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, po njegovih besedah je pod udarom tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
"Ne vem, če tu ni v ozadju frontalni napad na vlado z namenom destabilizacije političnih razmer, kar pa je najmanj, kar v tem trenutku potrebujemo," je dodal. Spomnil je, da so negativne trende zasukali prav s politično stabilnostjo, v sedanjih varnostnih okoliščinah pa da bi zaostrovanje političnih razmer v Sloveniji prineslo več slabega kot dobrega.
Vlada je prejela mandat na volitvah in je prav, da ga izpelje, je prepričan Erjavec. "Za tiste ministre, ki tega ne zmorejo, pa se bo moral premier odločiti, kaj bo storil," je pristavil. Za napadi na vlado po njegovem mnenju stojijo vsi tisti, ki ne želijo, da bi vlada izpeljala svoj program, od opozicije do sindikatov.
V varnostni sistem se je vlagalo premalo
Prvak SD Dejan Židan predvsem pričakuje, da se bodo nadaljevala pogajanja s policisti, treba pa bo spregovoriti tudi o vojakih in nekaterih drugih poklicih. Spomnil je, da se je v varnostni sistem v zadnjih letih vlagalo premalo in je zato smer treba spremeniti. Vlada je po njegovih besedah sicer v proračunu za prihodnji dve leti namenila kar nekaj več denarja za opremo in nove zaposlitve, a očitno je, da bo treba ta proces še dodatno pospeševati.
"Moramo vedeti, da so pogajanja z javnim sektorjem zaključena in so prinesla nekaj dodatnega denarja javnim uslužbencem. Vendar je to premalo," ugotavlja Židan. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da pri sistemu zagotavljanja varnosti govorimo tudi o številu zaposlenih in posodabljanju opreme.
KOMENTARJI (875)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.