Evropska komisija je guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca danes imenovala za člana odbora in direktorja za načrtovanje in odločanje o reševanju v Enotnem odboru za reševanje, centralnem organu za reševanje bank v okviru bančne unije. Jazbec tja odhaja po potrditvi na pristojnih organih, zato bo potreben nov postopek za imenovanje guvernerja.
Evropska komisija bo današnjo odločitev posredovala v potrditev Evropskemu parlamentu, imenovanje pa mora nato potrditi še Svet EU. Mandat trajanja te funkcije – gre za enega od štirih stalnih članov odbora – je pet let, brez možnosti podaljšanja, so danes sporočili iz komisije. Trenutno to funkcijo zaseda Antonio Carrascosa. Ta je prav danes nastopil na konferenci o dokončanju bančne unije v Ljubljani, ki jo je soorganizirala Banka Slovenije.
Enotni odbor za reševanje je organ evropske bančne unije in predstavlja enega pod gradnikov njenega drugega stebra – enotnega mehanizma za reševanje bank, katerega cilj je urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za davkoplačevalce in gospodarstvo.
Enotni odbor za reševanje se ukvarja s 142 velikimi bankami in čezmejnimi skupinami, pripravlja zanje načrte za reševanje in deluje proaktivno za oblikovanje čim bolj učinkovitih rešitev za primere, ko bi se banke znašle v resnih težavah. Na koncu izvršilna veja odbora sprejme tudi odločitev o načinu reševanja bank brez uporabe davkoplačevalskih sredstev in na način, da se kritične funkcije banke ohranijo.
Nacionalni organi za reševanje so medtem v okviru mehanizma odgovorni za manjše bančne akterje. V Sloveniji je ta organ Banka Slovenije, ki je zadolžena za NLB, Novo KBM in Abanko.
Jazbec je funkcijo guvernerja Banke Slovenije prevzel sredi julija 2013, v DZ pa ga je spomladi tistega leta podprlo 77 poslancev. Njegov mandat je zaznamovala obsežna sanacija bank, zaradi katere je bil deležen številnih kritik, postala pa je tudi predmet kriminalistične preiskave. Odhodu so verjetno botrovala tudi nesoglasja v svetu Banke Slovenije, o katerih so pisali mediji.
Kriminalisti potrkali na vrata Banke Slovenije
Zaradi sanacije se je Banka Slovenije znašla tudi v kriminalistični preiskavi. Kriminalisti so sedež Banke Slovenije obiskali julija 2016, njihova zaplemba računalnikov nekaterih članov sveta Banke Slovenije, vključno z Jazbečevim, pa je razhudila guvernerja. Ta je o tem obvestil predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki je tedaj pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB.
To so sicer slovenski organi zanikali, a Evropska komisija se je lani vseeno odločila Sloveniji poslati prvi opomin v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje v povezavi z zaplembo informacij ECB v okviru omenjene preiskave. Vlada tudi po opominu sicer vztraja, da Slovenija prava EU ni kršila, zadevo pa na zahtevo ECB in Banke Slovenije preverja tudi ustavno sodišče.
Je bil pa Jazbec zelo oster do delovanja kriminalistov v nastopu v DZ takoj po preiskavah. "Po preiskavah se mi zdi, da je tarča Banka Slovenije, in ne banke, v katerih je nastala izguba. Verjetno bom kot guverner predlagal, da nehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo," je bil oster. Komentiral je tudi, da je očitno nekaterim uspelo, da zdaj celo pristojne inštitucije menijo, da "je bilo s slovenskimi bankami v letu 2013 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih inštitucij".
Jazbec: Zdaj nesporno čas za dokončanje bančne unije
V Ljubljani je danes potekala konferenca o dokončanju bančne unije, na kateri je bilo slišati, da se bančna unija sproti dograjuje in izboljšuje, manjka pa še njen tretji steber, evropski sistem jamstva za bančne vloge, ki je ključen za njeno polno delovanje. V trenutnih dobrih gospodarskih razmerah je po oceni guvernerja Banke Slovenije Jazbeca nesporno čas za njeno dokončanje. Enotni bančni sistem je lahko res enoten le, če je zaupanje v varnost bančnih vlog enako povsod, je dejal.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.