Guterres opozoril na zlorabo protipandemskih ukrepov za pritiske na LGBTI skupnost

Ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji, 17. maju, se vrstijo odločni pozivi proti diskriminaciji LGBT oseb. LGBT osebe morajo biti vedno zaščitene pred nasiljem doma in v javnosti, tudi med krizo zaradi pandemije covida-19, je poudarila generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić. Evropske države morajo po njenih besedah storiti več, da bi naslovile izzive, s katerimi se srečuje skupnost lezbijk, gejev, biseksualnih in transseksualnih oseb.

V času pandemije so se neenakosti, s katerimi so se neprivilegirane skupine soočale že prej, po njenih besedah še poglobile. Mlade osebe iz LGBT skupnosti, ki so bile vedno stigmatizirane in potisnjene na rob družbe, so zdaj izpostavljene še večjemu tveganju za sovražni govor in nasilje, je navedla.

Guterres opozoril na zlorabo protipandemskih ukrepov za pritiske na LGBTI skupnost

Tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril na povečano ranljivost istospolnih, biseksualnih in transspolnih oseb v času pandemije covida-19. Dejal je, da mnoge LGBTI osebe, ki so se že prej soočale z diskriminacijo, napadi in celo umori "samo zaradi tega, kar so, ali koga ljubijo ... zdaj doživljajo povečano stigmatizacijo kot posledico virusa, pa tudi nove ovire, ko potrebujejo zdravstveno oskrbo". 

"Poročajo tudi o tem, da policija ponekod ukrepe za preprečevanje covida-19 zlorablja za pritiske na LBTI posameznike in organizacije," je dejal Guterres. Dejal je, da bodo Združeni narodi še naprej izpostavljali te in druge krivice v času pandemije in poudarjali potrebo, "da so vsi zaščiteni in vključeni v odgovoru na to krizo". "Skupaj stopimo združeni proti diskriminaciji in za pravico za vse, da živijo svobodno in enakopravno v dostojanstvu in pravicah," je še dodal. 

Vse več LGBTI oseb ne skriva svoje usmerjenosti, a še vedno se soočajo z negativnimi izkušnjami

Po ugotovitvah Agencije EU za temeljne pravice (FRA) je v zadnjem desetletju na splošno doseženega le malo napredka na tem področju. Čeprav se v nekaterih članicah EU spodbuja enakost spolnih manjšin, je na splošno vidno, da se osebe LGBTI povsod še vedno spopadajo z negativnimi izkušnjami in v vsakdanjem življenju ne morejo biti tisto, kar so, so zapisali.

Ugotavljajo, da je zdaj več tistih lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb (LGBTI), ki ne skrivajo svoje spolne usmerjenosti in identitete. Vendar pa se še vedno soočajo s strahom, nasiljem in diskriminacijo, kažejo podatki agencije.

V njihovi zadnji anketi je v Sloveniji 37 odstotkov anketiranih oseb LGBTI dejalo, da so zelo ali dokaj odprti glede svoje spolne identitete. Povprečje v članicah EU pa je bilo deset odstotnih točk več.

Francija: lani 36-odstotno povečanje homofobnih napadov

Homofobni napadi, tako fizični kot verbalni, so se lani v Franciji povečali za 36 odstotkov, je sporočilo francosko notranje ministrstvo. Že pred lanskim porastom so leto 2018 označili za "črno leto" zaradi nadpovprečne stopnje fizičnega nasilja nad LGBT osebami. 

Nove številke kažejo, da so se napadi in nestrpnost do te skupnosti le še okrepili. Francoska policija je namreč lani zabeležila 1870 žrtev homofobnih in transfobnih napadov, leta 2018 pa 1380, kar pomeni 36-odstotno povišanje v enem letu. 

"Te številke pričajo o globoko zakoreninjeni homofobiji in transfobiji v družbi," so sporočili s francoskega notranjega ministrstva in dodali, da sta se tudi na splošno povečala "sovražni govor in identitetski ekstremizem". 

Žalitve in verbalno nasilje predstavljajo 33 odstotkov prekrškov, nasilje (fizično in spolno) pa 28 odstotkov prijav v zvezi s homofobijo in transfobijo. V 75 odstotkih so žrtve moški, napadi pa so najpogostejši pri mlajših od 35 let (62 odstotkov žrtev). Vendar LGBT organizacije opozarjajo, da te številke ne kažejo prave slike, saj številne žrtve napadov ne prijavijo policiji. 

V Franciji so sicer v sredo potrdili zakon, ki prepoveduje sovražni govor na družbenih medijih. Kritiki so to sicer označili za cenzuro. Zakon zavezuje platforme in spletne iskalnike, da morajo v 24 urah odstraniti napadalne vsebine – spodbujanje sovraštva ali nasilja ter rasne ali verske nestrpnosti. V nasprotnem primeru jih čakajo globe v višini do 1,25 milijona evrov.