Grožnje najvišjim predstavnikom države bodo odslej preganjali po uradni dolžnosti

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je pojasnil, da spremembe posegajo na številna področja, saj je bil osnovni razlog za njihovo pripravo prenos številnih določb direktiv EU in konvencij. Spremembe se nanašajo na področja zatiranja terorizma, trgovine s človeškimi organi, ponarejanja zdravil in uničevanja kulturne dediščine, določajo pa tudi novo kaznivo dejanje prisilnega izginotja v okviru kaznivega dejanja ugrabitve.

Največ polemik je sicer sprožila določba, po kateri bodo osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog. Ratej je spomnil, da sta takšne spremembe ministrstvu predlagala odbora za pravosodje in za notranje zadeve na skupni seji februarja letos, ko so poslanci razpravljali o stopnjevanju sovražnosti in napadih na posameznike in organizacije.

Medtem ko v vseh poslanskih skupinah obsojajo pojave žaljivega in sovražnega diskurza, pa so bila mnenja poslancev glede spremembe na področju pregona osumljencev kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države deljena.

Koalicijske stranke novelo podprle

Spremembe so podprli v SDS, kjer menijo, da gre za odziv na povečano širjenje nestrpnosti, sovražnosti in groženj, "za katere lahko rečemo, da so značilni za sredine in petkove proteste, vse pogosteje pa smo jim priča tudi na socialnih omrežjih", je dejal Jure Ferjan. Kot je poudaril, groženj ne moremo enačiti s kritiko dela oblasti ali politike, ampak gre za kaznivo dejanje.

Tudi v NSi podpirajo to rešitev, saj je po besedah Blaža Pavlina glede na posebno javno izpostavljenost najvišjih predstavnikom države ter vse večjo nestrpnost in skrajnost v družbi potrebna. Da so spremembe ustrezen odziv na trenutno družbeno situacijo, menijo tudi v SMC. "Nekje je vendarle treba postaviti mejo in kot družba obsoditi tovrstna zavržna dejanja, ne glede na to, proti komu so uperjena," je poudaril Dušan Verbič.

Glasove za omenjene spremembe so prispevali tudi poslanci DeSUS in SNS. "Nihče si ne želi prejeti kuverte z nabojem, narisane tarče na obrazih naših najbližjih. Mogoče bo to določilo v kazenskem zakoniku tisto, ki bo pripomoglo k umirjanju takšnega stanja," je dejal DeSUS-ov Ivan Hršak. Tudi v SNS po besedah Janija Ivanuše pozdravljajo novo ureditev, saj bo po njihovem mnenju tovrstni način ustavil "marsikaterega protestnika, jeznega državljana ali anti-vsemu državljana pri pošiljanju nabojev, grozilnih pisem, idej o pohodih z motorno žago in spodbujanju sovraštva in smrti".

'Vlada v praktično vsak predlog zakona vključi nekega podtaknjenca'

V delu opozicije pa so takšnim spremembam ostro nasprotovali. Za LMŠ je novela po besedah Andreje Zabert nesprejemljiva zaradi dveh "podtaknjencev", ki sta v noveli pristala naknadno in v družbo vnaša delitev na prvo- in drugorazredne državljane, "kjer so prvi pred zakonom bolj zaščiteni kot drugi". Meira Hot (SD) je medtem opozorila, da je rešitev, ko se grožnja preganja po uradni dolžnosti le za varovane osebe, ustavno sporna in krši načela enakosti pred zakonom.

Po mnenju poslanke Levice Nataše Sukič pa tovrstno "zakonodajno zategovanje" lahko služi le enemu namenu, "strahovladi in discipliniranju državljank in državljanov, kar bo nevarno ogrozilo svobodo kritike in javne besede in s tem temelje demokracije".

V SAB po navedbah Maše Kociper zavračajo vse oblike sovraštva in sovražnega govora, vendar ne pristajajo na "modus operandi" vlade, ki zakone spreminja brez javne razprave in "praktično v vsak predlog zakona vključi nekega podtaknjenca". Novele ne podpirajo niti nepovezani poslanci, ker jo je minister po besedah Janje Sluga "zastrupil oziroma vanj vrinil zastrupljenje sadeže".