Grožnja Hrvaški z referendumom

Nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša sosednjo Hrvaško resno opozarja, naj se ne igra, ker Slovenci o njenem vstopu v EU lahko odločamo tudi na referendumu: "Na sestanku v Bruslju, kjer je bil tudi hrvaški predsednik vlade, sem opozoril evropske voditelje, da stališč Slovenije ni jemati prelahko, da ob tem obstaja politični konsenz v Sloveniji in da je o ratifikaciji pristopnega sporazuma tako kot o vsakem drugem zakonu, ki ga sprejme državni zbor, v Sloveniji lahko referendum." Pred Janšo sta v slovenski politiki to možnost omenjala že Marjan Podobnik in Zmago Jelinčič.

Janša je v Bruselj, kjer se je pogovarjal s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem in nekaterimi drugimi evropskimi politiki, letel z istim letalom kot Borut Pahor, a ni znano, ali je grožnja Hrvaški z referendumom samo Janševa, ali pa je to usklajeno tudi z vrhom nove slovenske vlade in Pahorjem.

'Nasprotje med besedami in dejanji'

Sicer pa je Janša danes spregovoril o seji sveta SDS, kjer je še posebej izpostavil menjave v nadzornih svetih Kada in Soda. Tu ne vidi potrebe, da se njune člane menja nekaj tednov pred iztekom mandata. Vlada ima po Janševih besedah sicer pravico, da tam, kjer prevzema odgovornost, imenuje ljudi, za katere meni, da bodo to odgovornost lahko izpolnjevali, vendar pa je vprašanje, koliko odgovornosti za delovanju obeh skladov dejansko prevzema. "Nadzorniki v omenjenih skladih za svoje delo namreč odgovarjajo že neposredno na podlagi same zakonodaje," je dejal.

"Pri kadrovskih potezah nove vlade gre za izrecno nasprotje med besedami in dejanji. Če nekdo namerava zamenjati vse živo in že to v prvih tednih, potem mu ni treba pred volitvami govoriti, da bo delal drugače in da ne bo menjav pod nivojem državnih sekretarjev," je še dodal.

Imenovanje Dimitrija Rupla za Pahorjevega posebnega odposlanca za zunanje zadeve in Matjaža Šinkovca za posebnega odposlanca za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov pa Janša vidi le kot zamegljevanje kadrovskih zamenjav. Z njunim imenovanjem se "v javnosti ustvarja vtis, kot da bi vlada imenovala ljudi iz prejšnje sestave, v resnici pa jih pospešeno menja," je dejal Janša in dodal, da gre pri obeh funkcijah zgolj za uradniški mesti.

Izredna seja na temo izbrisanih

Poslanec SDS Branko Grims je ob robu seje sveta SDS povedal, da so poslanci SDS, SLS in SNS v DZ vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zunanjo politiko. Seja je po njegovem potrebna zaradi napovedi predsednika odbora Iva Vajgla, da bo država t. i. izbrisanim začela izdajati odločbe in da jim bodo izplačane odškodnine.

Po prepričanju Grimsa je šlo pri Vajglovih izjavah za simbolično dejanje, saj je izdajanje odločb in izplačilo odškodnin napovedal "prav v kraju, kjer je bil sprejet sklep za napadu na samostojno državo Slovenijo". To je po njegovem zato očiten dokaz, kako malo nekaterim pomenijo vrednote osamosvojitve. "Z namenom, da se to razčisti in da se pogleda, kako je z vprašanjem kompetenc pri tem, zahtevamo nujno sejo odbora," je dejal in dodal, da odbor za zunanjo politiko o tem, kar je govoril Vajgl, ni razpravljal.

V zvezi z zahtevo za sklic nujne seje se je v izjavi za javnost oglasila tudi SLS. Kot so zapisali, so se za sopodpis zahteve odločili zato, ker Vajgl v imenu zakonodajnega telesa, ki ga predstavlja v Beogradu, daje obvezujoče izjave. Ob tem poudarjajo, da zagovarjajo rešitev vprašanja izbrisanih "le z ustavnim zakonom, to je na enak način, kot se je ob samostojnosti uredilo status za državljane Slovenije in za tiste, ki so z osamosvojitvijo postali tujci na slovenskem ozemlju". Ob tem zanikajo, da bi šlo pri vprašanju izbrisanih za kršitve človekovih pravic. Po njihovem ima namreč država pravico "postaviti pogoje, pod katerimi sprejme tujce med državljane in jim dovoli bivati na področju države".