Po spletni pošti množično kroži sporočilo z naslovom 'Prihaja Codex Alimentarius'. Avtor razlaga, da po uveljavitvi kodeksa ne bo treba več označevati genetsko spremenjenih živil, vse živali, ki jih redijo za prehrano, pa bodo morale dobivati rastni hormon. Opozarja tudi, da bosta zelenjava in sadje izpostavljena sevanju, zato bo več bolnih, ki jim bodo pomagala farmacevtska podjetja z zdravili, ''da bodo tudi oni dobili svoj kos pogače. Če se vse črne slutnje uresničijo, bomo imeli v 10 letih na trgovinskih policah le še genetsko spremenjeno hrano, saj organske, ekološke in biološke ne bo več,'' napoveduje.
''Zdaj pa tisto najstrašnejše: zaradi posledic uvedbe Codexa naj bi po vsem svetu umrlo okrog tri milijarde ljudi. Zakaj? Zaradi pomanjkanja hrane, nekakovostne hrane, celo zaradi ozdravljivih bolezni, ker bodo naravna zdravila seveda prepovedana, imunski sistem pa oslabljen zaradi nekakovostne genetsko spremenjene hrane,'' je prepričan avtor sporočila. Trdi, da bo kodeks začel veljati zadnji dan v letu, kar pa so na Inštitutu za trajnostni razvoj zanikali. ''Mednarodni Prehranski kodeks (Codex Alimentarius) ne 'prihaja 31. 12. 2009', kot grozijo sporočila, ampak obstaja že dolgo vrsto let. Pripravljajo ga predstavniki držav in strokovnjaki v okviru Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Je zbir smernic, standardov in priporočil državam, kako urejati varnost hrane. Za države je torej neobvezen. Hkrati pa je res, da imajo države zaradi sporazumov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) lahko težave, če tega ne storijo. Torej je moč kodeksa le večja, kot bi se zdelo na prvi pogled.''
Zato zlasti močne mednarodne kmetijsko-prehranske korporacije – avtor v sporočilu omenja Monsanto – poskušajo vplivati na pogajanja glede določil kodeksa, da bi uveljavile svoje interese, ''ki pa pogosto niso tudi v interesu potrošnikov. To najpogosteje počnejo z vplivanjem na države oziroma njihove predstavnike v pogajanjih. Zato je še kako pomembno, da civilna družba spremlja ravnanje predstavnikov svojih držav v teh pogajanjih in pove svoje mnenje,'' menijo na inštitutu, kjer hkrati opozarjajo, da ''alarmantna sporočila v zvezi s kodeksom, ki v tem času krožijo po spletni pošti, nimajo kake trdne osnove. Vrsta trditev je tudi popolnemu nepoznavalcu že na prvi pogled nelogična, neverodostojnost pa se še poveča, če trditve preverimo natančneje in sledimo tudi virom. Tovrstna sporočila zato lahko naredijo veliko škode, saj z ustvarjanjem neosnovane panike odvračajo pozornost od pravih vprašanj, ki jih prav zato spregledamo.''
''Tistim, ki vas prihodnost naše (pre)hrane iskreno skrbi, svetujemo, da ne prepošiljate vsakega prejetega zastrašujočega sporočila, če niste prej sami vsaj malo preverili, koliko so trditve utemeljene. Bolj smotrno je odzivati se in opozarjati na resnične in nedvoumne probleme s hrano, ki jih je več kot dovolj,'' so poudarili na inštitutu. Na pojasnila z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pristojno za kodeks, še čakamo.
Dražja organska hrana ni bolj zdrava?
Organsko pridelana živila pa niso nič bolj hranljiva od običajno pridelanih, je pokazala raziskava britanske agencije za standardizacijo hrane. Imela naj bi namreč enake vrednosti vitaminov, mineralov, maščob in ostalih hranilnih snovi.
KOMENTARJI (173)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.