Veleposlanik Geržina opravičuje kilometrino: službeni avto se je kvaril, voznik pa je imel presežne delovne ure

Nekdanji veleposlanik Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina, ki naj bi postal novi veleposlanik v Zagrebu, se je danes odzval na obtožbe, da si je kot veleposlanik v Avstriji izplačal za 4500 evrov kilometrine. Pojasnjuje, da se je službeni avtomobil vseskozi kvaril, voznik pa je imel številne presežne delovne ure. V zvezi z navedbami, ki izhajajo iz poročil zunanjega ministrstva o nadzoru slovenskih veleposlaništev, je pojasnil, da je bilo delo med njegovim službovanjem na Dunaju med letoma 2009 in 2013 izjemno dinamično in da je moral na številne dogodke sam, tudi izven delovnega časa.

"Posebej ureditev manjšinskega vprašanja je zahtevala prisotnost veleposlanika na številnih pogovorih, srečanjih in pogajanjih. Tako na Dunaju, v Celovcu kot tudi v Ljubljani," je zapisal Geržina in dodal, da za vsa ta srečanja službenega vozila ni mogel koristiti.

Kot je pojasnil, se je službeni avto kvaril tako rekoč mesečno in ga preprosto ni želel voziti sam - ob prihodu njegovega naslednika, leta 2013, so avtomobil tudi zamenjali. Poleg tega je imel njegov voznik preveliko število nadur še iz časov predhodnika na veleposlaniškem mestu, teh pa mu zaradi varčevalnih ukrepov niso mogli več izplačevati.

Skladno z navodilom MZZ je moral voznik namesto izplačila koristiti proste ure, posledično pa se je moral Geržina po lastnih navedbah v štirih letih po Avstriji večkrat prevažati sam, ne le v omenjenih primerih, ker druge možnosti preprosto ni bilo.

'Veliko kilometrine si sploh nisem izplačal'

"Veliko kilometrine, rekel bi večine, si v teh štirih letih sploh nisem izplačal. Večkrat se je voznik tudi odpovedal naduram in me zaradi izjemno korektnega odnosa, kljub nasprotnim navodilom, prevažal sam zaradi moje utrujenosti in obilice dela, ki je v sosedskih odnosih Slovenije izjemno obsežna, kar lahko potrdijo sedanji in nekdanji veleposlaniki," je zapisal Geržina.

Menil je, da je ob navajanju dejstev z zvezi z njegovim primerom treba upoštevati okoliščine njegovega dela in intenziteto stikov med državama, pa tudi politiko varčevanja kot posledico krize, ki je posegla tudi v delo diplomacije.

Vidovič: Imamo ničelno toleranco pri finančnem poslovanju veleposlaništev

Generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Vidovič je v zvezi s poročili o nadzorih dejal, da na ministrstvu ni nobene tolerance glede kršitev pri finančnem poslovanju. "Navodila o finančnem poslovanju so jasna in glede tega nimamo nobene tolerance. Prav tako so jasna tudi ostala pravila o delovanju veleposlaništev. Problem nastopi, ko veleposlaniki niso dovolj natančno seznanjeni s pravilniki in temu so potem namenjeni pregledi diplomatskega nadzornika, da opozarjajo na kršenje teh pravil," je povedal.

"Kot generalni sekretar na MZZ seveda priznam, da je teh pravil izjemno veliko, vendar so ravno ti nadzori, ki smo jih izvedli, dobra podlaga za to, da bomo v prihodnosti pristopili k racionalizaciji teh pravilnikov in k jasnejšim navodilom, kako poslovati na posameznih segmentih," je napovedal.

Kdaj gredo v izredni nadzor?

Kot je povedal, je MZZ od leta 2009 opravil nadzore na 49 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, od tega je bilo kakih deset izrednih nadzorov, ostali so bili redni. "Do izrednih nadzorov pride, ko iz poslovanja veleposlaništev ugotovimo, da prihaja do določenih napak. Rednih nadzorov pa se izvaja v povprečju od pet do sedem na leto. Praviloma naj bi imel vsak veleposlanik vsaj en nadzor v času mandata. Tudi jaz sem bil leta 2013 tik pred koncem mandata deležen nadzora," je povedal Vidovič, nekdanji veleposlanik v Bratislavi.

Po opravljenem nadzoru glavni diplomatski nadzornik predlaga večje število ukrepov. "Običajno so ti ukrepi lahko že takoj odpravljeni na veleposlaništvu samem, pri določenih ukrepih pa je potrebno sodelovanje služb na ministrstvu, predvsem službe za finančne zadeve in službe za pravne zadeve. Recimo, da je treba popraviti kako pogodbo," je razložil.

"Ko gre za večje kršitve, pa nadzornik lahko predlaga tudi druge ukrepe, ki pa jih od leta 2009 ni bilo prav veliko. Med njimi je sicer recimo izredna odpoved delovnega razmerja v primeru veleposlanika Petra Reberca," je še pojasnil Vidovič.

Ministrstvo mora sicer tudi pri hujših kršitvah spoštovati zakon o delovnih razmerjih in predviden postopek. "Prva faza v tem postopku je opomin. Ta opomin pred odpovedjo delovnega razmerja smo izrekli v primeru veleposlanice Veronike Stabej," je pojasnil generalni sekretar na MZZ in spomnil na nedavno razkriti primer veleposlanice v Parizu, ki je bila zaradi nepravilnosti tudi predčasno odpoklicana s položaja.

"Postopek za ugotavljanje nepravilnosti pri poslovanju veleposlaništva je sicer zelo kompleksen in moramo upoštevati tako kolektivne pogodbe, ki jih imamo z zaposlenimi, kot tudi zakonodajo, zlasti zakon o delovnih razmerjih," je še opozoril Vidovič.

Geržina se lahko poteguje za položaj v Zagrebu

Po drugi strani pa ugotovljene kršitve nimajo nujno neposrednih posledic na kariero veleposlanika. Tako se na primer veleposlanik Aleksander Geržina lahko vseeno poteguje za položaj veleposlanika v Zagrebu, čeprav je poročilo o nadzoru njegovega vodenja veleposlaništva na Dunaju pokazalo, da si je med drugim neupravičeno izplačeval kilometrino. Sam sicer te očitke zavrača.

Vidovič je pojasnil, da skušajo na ministrstvu nepravilnosti, ki jih ugotovijo, odpraviti. Glede imenovanj novih veleposlanikov pa je poudaril, da kadrovska komisija na ministrstvu, v kateri so samo profesionalci in nobenega politika, lahko ugotavlja zgolj, ali kandidat izpolnjuje pogoje za položaj veleposlanika, ki so v zakonu o zunanjih zadevah natančno določeni. Tovrstni opomini pred odpovedjo delovnega razmerja pri delu kadrovske komisije ne igrajo nobene vloge, je razložil.

"Postopek gre tako, da kadrovska komisija torej ugotovi, kdo izpolnjuje pogoje in posreduje to v odločanje ministru. Ta se nato posvetuje z vlado in predsednikom republike, vlada potem opravi imenovanje, zatem je treba dobiti soglasje države prejemnice, nato pa predsednik izda ukaz o imenovanju," je proces imenovanja veleposlanika ponazoril Vidovič.

Vidovič je hkrati napovedal, da bo ministrstvo nadaljevalo "z izjemno transparentnostjo poslovanja". "Objava poročil o diplomatskih nadzorih nam bo nedvomno pri tem pomagala, ker želimo vzpostaviti zelo jasna pravila, ki ne bodo dovoljevala odstopanja ali izjem," je prepričan.

Pojasnil je še, da je do objave teh poročil prišlo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. "Ministrstvo pa ni imelo nobene zadrege pri tem, da sledi črki zakona," je še dodal generalni sekretar na MZZ.

Grobovšek po nepravilnostih na veleposlaništvih: na ministrstvu bi morali uvesti sankcije

Predsednik slovenskega društva za mednarodne odnose, nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek, je danes pozdravil nadzor, ki je razkril nepravilnosti na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, če bo to na zunanjem ministrstvu privedlo do uvedbe sistema tako negativnih kot tudi pozitivnih ukrepov.

Grobovšek je sicer povedal, da skoraj 1200 strani dolge dokumentacije o nadzoru, ki je razkril številne manjše, pa tudi večje kršitve na DKP, ni prebral. A, kot je poudaril, ga pozdravlja, "če se bo iz tega, kar se zdaj dogaja, izcimilo to, da se na ministrstvu vzpostavi sistem pozitivnih in negativnih sankcij."

"Če so bile kršitve narejene, je seveda treba ukrepati. Zato so pač sankcije. Najslabše pa bi bilo, če ostane vse tako napol dorečeno. Kaj imamo potem vsi skupaj od tega, če se nič ne spremeni, in te zadeve potekajo naprej," se je vprašal Grobovšek.

Na MZZ po besedah Grobovška sicer ni "ravnotežja, da bi se povedalo, kako so zelo mnogi zelo dobro delali." Kot je izpostavil, delo veleposlanikov večinoma ni lahko, večina ima izredno omejena sredstva, pogosto morajo zaradi selitev veleposlaništev oz. rezidenc stvari postavljati na novo. Pri tem pa se soočajo s številnimi pravili, "ki so včasih tudi tako nedorečena, da ne veš točno, ali delaš prav ali ne. Včasih se zdi najboljše, da ne storiš nič."

Kako je sploh lahko prišlo do kršitev, če pa morajo veleposlaništva na MZZ pošiljati poročila?

Grobovšek je razkril, da so nadzor junija 2013, preden je zapustil veleposlaniško mesto v Švici, opravili tudi pri njem, ugotovili pa niso nobenih kršitev. Sicer pa se je vprašal, kako je do teh kršitev sploh lahko prišlo, spričo dejstva, da morajo veleposlaništva na MZZ pošiljati mesečna finančna poročila.

Do objave omenjene dokumentacije ravno v tem trenutku bi sicer po mnenju Grobovška lahko prišlo tudi zaradi aktualne afere okoli arbitraže. Sam sicer ne ve, kdo ima pri tem interes. "Sedaj se govori o nekih kršitvah in se sprašujem, zakaj sedaj se, vedno pa ne." Ob tem se je vprašal tudi, zakaj se omenja nekatera imena, drugih ne. Morda je včasih zadaj kakšna politična zgodba. "In to je tisto, kar je malce moteče," tako Grobovšek.

Če pa se bo razprava o tem nadzoru nadaljevala, bo treba po mnenju Grobovška odpreti tudi razpravo o kriterijih na ministrstvu nasploh. Ob tem je izpostavil vprašanje, kdo vse je bil sprejet na ministrstvo in kakšne so kategorije diplomatov.