Ker na dopolnjen zakonski predlog ni bilo sprejetih dopolnil, naj bi skladno s poslovnikom poslanci o zakonskem predlogu odločali že v četrtek.
Zakon, s katerim naj bi vendarle "dostojno pokopali naše mrtve" ter uredili vojna grobišča, je na podlagi ideoloških razhajanj ter različnega razumevanja zgodovinskih dogodkov tako pričakovano razdelil parlamentarne vrste na dva tabora.
Poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicijskih SDS in NSi niso mogli sporazumeti o ključnem namenu zakona - ali brez ideoloških opredelitev vendarle dostojno pokopati mrtve ter urediti t.i. zamolčana grobišča, umrlih med in v letih tik po drugi svetovni vojni (kar predlaga vlada) ali v zakonu ob tem še nedvoumno zapisati, kaj je bil vzrok za smrt pobitih, kar sta predlagali opozicijski SDS in NSi.
SDS in NSi sta že ob obravnavi na matičnem parlamentarnem delovnem telesu želeli, da bi v zakon nedvoumno zapisali, da so bili po vojni usmrčeni žrtve "revolucionarnega nasilja". Za stranki je namreč zakon povsem nesprejemljiv, če v njemu ne bodo nedvoumno definirali tudi pojme vojaških oseb, vojne in povojnih dogodkov. Takrat je večina - ob obstrukciji teh dveh strank - takšno rešitev zavrnila. Za koalicijski LDS in ZLSD namreč ideološki pojmi in vrednostne sodbe, s katerimi bi "prevrednotili zgodovino", ne sodijo v omenjeni zakon.
Z zakonom do urejenih grobišč
Temeljni namen zakona o vojnih grobiščih je določiti enoten sistem varstva in vzdrževanja vojnih in povojnih grobišč ter zavezati državo k njihovi ureditvi. Skrb za ohranjanje, obnovo in gradnjo spomenikov naj bi se z lokalnih skupnosti namreč prenesla na državo, zato naj bi zakon uredil tudi vprašanje financiranja grobov. Nikakor pa ta zakon nima namena reševati dilem v zvezi z ocenami polpretekle zgodovine ali reševati državljanskega spora, poudarja vlada. Po besedah članov vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč namreč ne gre za zakon o spravi ali za zgodovinsko knjigo, pač pa za zakon, s katerim naj bi poplačali civilizacijski dolg do pokojnih in jih pokopali na pietetni način.
Z novelo zakona o javnih naročilih do enostavnejšega naročanja
Poslanke in poslanci so opravili splošno razpravo o noveli zakona o javnih naročilih, ki naj bi na predlog vlade zakon uskladili z evropskim pravnim redom in olajšali javno naročanje. Tako naj bi z novelo odpravili administrativne ovire in racionalizirali postopke javnega naročanja. Poleg tega pa naj bi v prakso umestili tudi sistem elektronskega naročanja in možnosti centralizacije javnega naročanja. V razpravi so se poslanske skupine strinjale, da bo pred dokončnim sprejetjem zakona potrebnega še veliko dela, saj bo treba odpraviti številne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v zakonskem predlogu.
S spremembami zakona še bolj učinkovit boj zoper "sintetične droge"
Poslanke in poslanci DZ so predstavili stališča do novele zakona o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, ki je v drugi zakonodajni obravnavi. Nujne spremembe zakona, s katerimi bo država še bolj učinkovito posegla na področje prometa s sicer dovoljenimi kemičnimi sestavinami za izdelavo široke palete prepovedanih t.i. sintetičnih drog, podpirajo vse poslanske skupine. Predlagane spremembe so potrebne zlasti zaradi uskladitve z drugimi zakoni s področje nadzora prometa s predhodnimi sestavinami, pa tudi zaradi prilagajanja predpisom Evropske unije. Zakonske spremembe bo državni zbor predvidoma dokončno sprejel že v četrtek.
Ravnanje s kemikalijami odslej po evropskem vzoru
Državni zbor je prešel na drugo obravnavo sprememb in dopolnitev zakona o kemikalijah, s katerim se nadaljuje harmonizacija slovenskega pravnega reda z evropskim pravnim redom. Tako naj bi iz zakona črtali vse nacionalne postopke registracij ter vodenja evidenc in seznamov, za katere ni neposredne podlage v predpisih EU in predstavljajo podvajanje seznamov EU. Sicer pa je zakonsko novelo, ki ukinja nacionalne postopke prijavljanja in ocenjevanja tveganja novih in obstoječih snovi, podprla večina poslanskih skupin, nasprotovali so ji le v SNS. Ker na zakonski predlog v drugi obravnavi na seji zbora ni bilo vloženih dopolnil, naj bi poslanke in poslanci zakon v tretji obravnavi dokončno sprejeli že v četrtek.
Dovoliti preskušanje kozmetičnih izdelkov na živalih?
Poslanke in poslanci so se v okviru druge obravnave opredelili do predlaganih sprememb zakona o kozmetičnih proizvodih, ki naj bi omogočile nedvoumno identifikacijo odgovornosti za varnost oziroma ustreznost kozmetičnih proizvodov. Novela ne razlikuje med dobavitelji iz Slovenije in iz EU, s čimer uveljavlja načelo vzajemnega priznavanja blaga in ga dosledno usklajuje z evropskim pravnim redom. Zakonsko novelo načelno podpirajo vse poslanske skupine, vendar pa je kamen spotike predlagana določba, s katero naj bi po mnenju opozicijskih strank vlada skušala v nasprotju z zakonom o zaščiti živali pod določenimi pogoji dovoliti sicer prepovedano preizkušanje kozmetičnih izdelkov na živalih. K noveli je bilo vloženih nekaj dopolnil, o katerih bodo poslanke in poslanci odločali ob koncu današnjega dne zasedanja.
