Grizold je za 24 ur povedal, da so načrti razvoja slovenskega obrambnega sistema so konsistentni. Kot je dejal, je ključni motiv Slovenije za vključevanje v Nato ravno racionalnost obrambnega sistema, torej združevanje sil in zmogljivosti pri zagotavljanju naše in mednarodne varnosti. "Zavedamo se namreč, da v luči groženj, ki jih predstavljajo orožja množičnega uničevanja in terorizem, nobena država ne more svojim državljanom zagotoviti ustrezne ravni varnosti."
Srečanje obrambnih ministrov kandidatk z Rumsfeldom je bilo sicer le uvod v redno polletno zasedanje obrambnih ministrov devetnajsterice s kolegi iz 27 partnerskih držav v okviru Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), na katerem je bila osrednja pozornost posvečena prihodnosti EAPC po širitvi zavezništva in njegovi vlogi v boju proti terorizmu.
Pozornosti na zasedanju so bile deležne še razmere na Balkanu, kjer bo zveza Nato do konca leta skrčila svoje sile, in sicer v misiji SFOR v BiH z okrog 19 tisoč na približno 12 tisoč vojakov, v misiji KFOR na Kosovu pa z 38 tisoč na 32 tisoč mož. Vsi strokovnjaki so si edini, da varnostne razmere v regiji določeno krčenje sil dovoljujejo, ne pa tudi radikalnega zmanjšanja enot, je ob tem dejal Grizold.
Kot je povedal, je v razpravi zavrnil nekoliko šaljivo pripombo generalnega sekretarja zveze Nato Robertsona, da je Slovenija pobegnila iz regije. "Slovenija ni šla nikamor in je življenjsko zainteresirana za stabilnost regije," je poudaril Grizold. Minister je ob tem posebej izpostavil aktivno vlogo države, ki je vojaško navzoča tako v BiH kot na Kosovu, potencialno pa bi se lahko vključila tudi v operacijo v Makedoniji.
O širitvi le neuradno
Širitve zavezništva na dnevnem redu ni bilo, je pa o njej tekla beseda na srečanju kandidatk z Rumsfeldom, je povedal Grizold. Ameriški obrambni minister je ponovil že znano - odločitev, katere od kandidatk povabiti v zavezništvo, še ni sprejeta, ZDA pa podpirajo obsežno širitev. Osrednja pozornost na srečanju držav Vilniuške skupine z Rumsfeldom je bila po Grizoldovih besedah sicer posvečena prav varnostnim razmeram v svetu, kjer je ameriški minister izpostavil potrebo po spremembah za soočanje z novimi varnostnimi izzivi.
Na dnevnem redu so tri teme: prihodnost EAPC po načrtovani obsežni širitvi zavezništva, ki naj bi večje število partnerskih držav spremenila v članice, njegova vloga v boju proti terorizmu in razvoj razmer na Balkanu, kjer s svojimi silami sodelujejo tudi številne partnerske države.
