Zaradi gripe in drugih viroznih obolenj omejujejo ali prepovedujejo obiske v številnih bolnišnicah oziroma zdravstvenih zavodih.
"Dejstvo je, da je gripa prišla, tako kot vsako zimo. Letos smo izbruh - če smemo temu tako reči - doživeli kakšen teden prej kot običajno," je na novinarski konferenci Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana uvodoma dejala Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Po njenih besedah se bliža vrhunec letošnje obolevnosti za gripo. "Število obolelih narašča, vrhunec gripe pričakujemo v roku 14 dni," je pojasnila.
Bolnišnične kapacitete so - tako kot vsako leto ob takšnem času - polno zasedene, urgentni blok je poln bolnikov, nekoliko se podaljšujejo čakalne dobe. "Hospitalizirati skušamo vse bolnike, ki so hospitalizacije potrebni. Kot vsako leto pa smo vzpostavili tudi dodatni oddelek. Če bo treba, bomo na tem oddelku še nekoliko povečali število postelj," je izpostavila predstojnica ljubljanske infekcijske klinike.
V ljubljanskem UKC istočasno zaznavajo tudi že pojav večjega števila okuženih z respiratornim sincicijskim virusom (žargonsko virus RSV). Ta po besedah Lejko Zupančeve prizadene predvsem otroke, starejše bolnike in bolnike, ki že imajo obstoječo motnjo v imunskem sistemu – pri njih je lahko potek bolezni precej težji. A zdravnica miri, da razlogov za preplah oziroma izredne razmere še ni.
"V zadnjih tednih se soočamo s povečanim 'navalom' otrok z vročinskimi obolenji in okužbami dihal. Tudi v intenzivni enoti smo imeli že kar nekaj zelo majhnih otrok - predvsem novorojenčkov - z okužbo z virusom RSV, ki so potrebovali intenzivno zdravljenje," pa je razložil strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn, ki dodaja, da se povečan 'naval' otrok z gripo seveda pozna tudi na bolnišničnih kapacitetah. Otroški oddelek infekcijske klinike je tako res zelo obremenjen, so pa tudi na pediatrični kliniki zdaj odprli sprejemno-triažni oddelek in tudi zmanjšali število otrok, ki so naročeni na nenujne sprejeme. "Tako bomo lahko v teh dneh tako zagotovili bolnišnično oskrbo vsem otrokom, ki jo v tem trenutku potrebujejo," je zatrdil Pokorn.
Po besedah Tatjane Mrvič, vodje Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, so do nedelje opolnoči v UKC Ljubljana hospitalizirali 206 bolnikov z gripo, od tega v intenzivnih enotah 28. Obravnavali oziroma hospitalizirali so tudi 184 oseb z respiratornim sincicijskim virusom, od tega v enotah intenzivne nege 24. "V samo zadnjih dveh dneh in pol (kjer šteje tudi že današnji dan) pa je bilo vsaj 70 primerov gripe in pa 45 primerov RSV. Tako, da mislim, da se počasi res približujemo letošnjemu vrhuncu," pravi Mrvičeva. Po njenih besedah so do prejšnjega tedna med obolelimi res prevladovali otroci, ki so imeli tudi težke okužbe spodnjih dihal. "Zdaj se bo pa to počasi prestavilo na odrasle, predvsem na starostnike, tako da pričakujemo predvsem povečan naval v tej starostni skupini," dodaja.
Ob obisku v bolnišnici pa je zelo pomembno, da se obiskovalci držijo navodil, pravil oziroma omejitev. Zelo važno je namreč, da se ne vnaša še dodatnih tveganj.
V UKC Ljubljana so zato pripravili posebna priporočila za izogibanje okužbi z gripo. Tudi na preglede naj ljudje hodijo zdravi, oziroma če so bolni, naj jih prestavijo. Oseba, ki pride v bolnišnico, pa naj si razkuži roke že ob vstopu v prostore bolnišnice in tudi, ko odhaja. Ob kihanju in kašljanju velja ustrezna higiena: pokriti si usta, nos, zaščititi se z robcem in nato poskrbeti za higieno rok. V sami bolniški sobi ne posedati po posteljah, se izogibati dotikanju površin. Razkužila so na voljo povsod ob vhodih in na vseh bolniških oddelkih.
Ljudem, ki pridejo bolni na pregled – vsem bolnikom in tudi svojcem, ki jih spremljajo – če so naročeni ali jih napotijo urgentne ambulante po besedah Mrvičeve dajo kirurške maske. "Ravno z namenom, da v čakalnici ne prihaja do prenosa okužb. Res apeliramo, da ljudje opuštevajo ta navodila." Človek, ki pride na obisk hospitaliziranemu, je lahko namreč že v inkubacijski dobi, ni pa še bolan. "Še preden zboliš lahko širiš okužbo. V bolnišnici imamo tudi zelo hude bolnike – od srčnih, do operiranih – in če bi tak bolnik še dodatno zbolel, to vsekakor ni dobro," razlaga Mrvičeva.
Kaj lahko naredimo doma oziroma nasploh za zmanjšanje tveganja okužbe?
"Če govorimo samo o gripi, je najboljša preventiva še vedno cepljenje, ki je še zmeraj na voljo in še ni prepozno. Zaščita sicer nastopi šele po 14 dneh," svetuje vodje Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Sicer pa velja higiena rok, umivanje s tekočo vodo in milom. "Gibanje na svežem zraku, ne po nepotrebnem hoditi v nakupovalna središča, ne se družiti v zaprtih prostorih in seveda če si bolan, ostati doma. To je osnovna stvar – da ne hodiš okrog in širiš okužbe."
Vir RSV-ja so sicer navadno majhni otroci - 'vrtičkarji', ki večino teh okužb prinesejo domov z vrtca. Mrvičeva zato staršem otrok, mlajših od enega leta, ki imajo starejšega sorojenca, svetuje da - če je le možnost - otroci ostanejo doma. "Upoštevajte, da je starejši otrok potencialni vir okužb za mlajšega otroka, ki lahko pristane tudi na intenzivni negi. Tako da če v vrtcu zboleva veliko otrok, naj ostane otrok raje doma."
Ali številke odstopajo glede na pretekla leta? Je cepljenje kaj pomagalo?
"Večinoma k nam prihajajo ljudje, ki niso bili cepljeni. Zelo redko se zgodi, da zboli kdo, ki je bil cepljen," pove Mrvičeva. Število obolelih pa letos nekoliko odstopa. "Pravzaprav smo že zdaj na polovici števila celotne lanske sezone. Vemo pa, da lahko sezona traja še vse do aprila." Število obolelih za RSV in gripo v naši največji bolnišnici sicer spremljajo že od začetka decembra in imajo tako tedenske podatke.
Kot sta še izpostavili Lejko Zupančeva in Mrvičeva, so začeli masovno zbolevati otroci. Največji 'vir' gripe so trenutno tako otroci, mlajši od treh let. Večina teh namreč ni cepljena. "Zdaj pa se vsi vrašajte, koliko od vas ima doma cepljene otroke. Praktično nobeden. In prav ti otroci so zdaj tisti 'vir' okužbe za vse ostale, ki niso bili cepljeni," je kritična zdravnica. Pri nas sicer krožita dve različici virusa A – H1N1, H3N2, in pa virus B, in po preliminarnih podatkih, ki so na voljo, je letošnje cepivo ustrezno.
Koliko pa so zaščitne maske sploh smiselne?
Pri maski pa je zelo pomembno, da jo znaš pravilno uporabljati. Maska – ko je nadeta – namreč ščiti do dve uri. Seveda če ni vlažna ali umazana. "Nameščena mora biti na nos in usta; ko jo daš dol, pa svojo funkcijo izgubi, oziroma je neučinkovita. Dve uri je tako maksimalna zaščita," pravi vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Masko si nadanemo le takrat, ko je to potrebno; če pa si zunaj in se torej ne zadržuješ v zaprtih prostorih, pa je vse drugo pomembneje – na primer higiena rok.
Uporaba mask prav tako ni smiselna pri šolarjih. Če je otrok bolan, naj ostane doma. Tudi preventivno naj otrok ne hodi v šolo z masko. "Smiselno si jo je nadeti pred obiskom zdravstvene ustanove. Imamo majhne čakalnice, ki so zdaj večinoma polne in vemo, da se ti virusi prenašajo na razdalji manj kot meter in pol. In če si od okužene osebe odmaknjen več kot poldrugi meter oziroma nista skupaj v zaprtem prostoru, verjetnost okužbe ni velika. V tem primeru je večja možnost za okužbo preko rok. Kaj primeš, se popraskaš po nosu in na tak način vneseš vase virus. Kontaktni prenos je pri tem virusu zelo pomemben."
Kot dodatni zaplet se pri otrocih najpogosteje pojavi visoka vročina. "Otroci, ki imajo povišano telesno temperaturo, lahko v prvih 24 urah dobijo tudi napad vročinskih krčev. Tak otrok je ponavadi – če gre za prvo epizodo krčev – za vsaj 24 ur sprejet v bolnišnično oskrbo," razlaga Pokorn. Lahko pa okužba z virusom gripe povzroči tudi okužbo pljuč, ali pa olajša vdor bakterijam v telo in potem kot zaplet gripe nastopi sekundarna bakterijska pljučnica. Obstajajo pa še drugi zapleti na osrednjem živčevju, ki pa so k sreči redki. "Pojavnost gripe pri otrocih, mlajših od enega leta, je podcenjena. Gripo pa ima otrok lahko tudi brez vseh teh tipičnih kliničnih znakov," dodaja strokovni direktor Pediatrične klinike.
Pri odraslih so zapleti podobni. Bolnik s predhodno boleznijo srca ali pljuč je seveda bolj ogrožen. Hudo se lahko poslabša astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen in takšna oseba potrebuje kisik. Pojavi se lahko primarna pljučnica, velikokrat pa ob gripi nastopi tudi kakšen 'srčni dogodek' – infarkt, motnje ritma – pa tudi splošno srčno stanje se pri teh bolnikih lahko poslabša. "Glavna težava pa je sekundarna bakterijska pljučnica, ki lahko poteka zelo težko in ti bolniki potem potrebujejo intenzivno terapijo. Težke pljučnice lahko povzroči pandemski virus gripe H1N1 in to tudi pri mladih ljudeh. Letos smo nekaj takšnih težkih primerov gripe že imeli," pravi Tatjana Lejko Zupanc.
V UKC Ljubljana obiske omejili na vseh oddelkih na eno zdravo osebo med 15. in 17. uro
Zaradi povečanega števila bolnikov z respiratornimi okužbami so zaradi varnosti bolnikov in obiskovalcev v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana v četrtek, 23. januarja, omejili obiske.
Kot sporoča Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana, to pomeni, da je na otroških oddelkih ob otroku, mlajšem od 6 let, lahko ves čas eden od staršev, ki pa mora biti zdrav. Na Pediatrični kliniki velja omejitev na eno zdravo odraslo osebo, ki pripelje otroka na ambulantni pregled ali sprejem v kliniko. V porodnišnici vključno z Enoto intenzivne terapije novorojencev je dovoljen samo obisk partnerja nosečnice oziroma porodnice. Na ostalih enotah intenzivne terapije velja režim obiskov kot do zdaj. Omejitve veljajo do preklica.
"Obiskovalce naprošamo, da se držijo navodil osebja o uporabi osebne zaščitne opreme (predvsem zaščitnih mask), kjer je to potrebno, in higiene rok," še poudarjajo.
Omejitve oziroma prepovedi obiskov pa veljajo tudi v drugih bolnišnicah in zdravstvenih zavodih po državi.
Splošna bolnišnica Celje je od danes do preklica prepovedala obiske na vseh oddelkih, saj se je epidemiološka situacija v regiji še poslabšala – število obolelih z gripo in gripi podobnimi boleznimi (GPB) je naraslo.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je zaradi povečanega števila virusnih okužb in prvih primerov obolelih za sezonsko gripo omejila obiske. Bolnike lahko naenkrat obišče le ena zdrava oseba na dan, obisk pa lahko traja največ 30 minut, so sporočili iz bolnišnice.
Obiske so pred časom skrajšali oziroma prepovedali tudi na Jesenicah v internistični službi in na bolnišničnih oddelkih Onkološkega inštituta Ljubljana. V UKC Maribor so medtem izdali ista priporočila.
Obiski so že od 7. januarja prepovedani tudi v izolski bolnišnici. V nekaterih bolnišnicah pa so omejili ali prepovedali obiske le po posameznih oddelkih.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.