Poslanci so na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki je potekala za zaprtimi vrati, obravnavali informacijo o blokadi Kraljevine Katar s strani arabskih držav zaradi financiranja terorizma ter oceno varnostnih posledic tega dogajanja za Republiko Slovenijo. Predsednik Knovs Branko Grims (SDS) je prepričan, da ima blokada Katarja s strani arabskih držav posledice tudi za zvezo Nato in Slovenijo. Pri tem je izpostavil, da je Katar glavni financer gradnje džamije v Ljubljani.
Govorili so tudi o tem, da gradnjo financira več skupnosti, težavo pa predstavlja posrednik, osrednja medresa, ki po Grimsovih besedah velja za skrajno vahabitsko. "Torej še po merilih, ki veljajo v arabskem svetu, gre za dejansko ekstremno organizacijo, vejo vahabitov, salafistov, kar lahko predstavlja varnostni problem, s katerim se sooča ne le Slovenija, temveč celotna Evropa, to pa je infiltracija ljudi, ki prihajajo iz tega okolja, oz. se v našem okolju šolajo in prihajajo na različne položaje v EU," je povzel Grims.
Ker "zastonj kosilo ne obstaja", je po njegovem pričakovati, da bo kmalu v takem položaju tudi Slovenija. "Glede zunanje političnih posledic pa je pomemben podatek, da je Republika Katar glavni zaveznik Turčije na tem območju. Vemo, kakšno je dogajanje v Turčiji zaradi ilegalnih migracij, vemo, s čim vse smo bili soočeni v minulih dveh letih, vemo, kaj se dogaja glede radikalizacije islama, tako da gre za še kako pomembno varnostno temo tudi za Evropo," je še dejal.
Problem financiranja terorizma se po njegovem mnenju namerava celo stopnjevati. "Iskalo naj bi se dodatno financiranje za vse objekte, ki se tu gradijo – tudi za ljubljansko džamijo, ki se v tej luči tudi kaže kot dodaten varnostni problem. Nihče ne daje denarja za gradnjo objektov tu, ker bi mu bil ta kos zemlje tako zelo všeč, ampak si hočejo investitorji na ta način zagotavljati vpliv. Tisti, ki so to financirali, hočejo širiti svoje ideje in prepričanja v širšo okolico. Ker gre za ekstrem, ki je tako močan, da so ga osamile celo ostale arabske države, ki so vse prej kot nedolžne ovčice, to seveda pomeni tudi neko grožnjo za Slovenijo, zaradi česar se je treba zelo resno začeti obnašati do teh vprašanj," je opozoril Grims.
Poslanec je povedal še, da je s tem v zvezi na današnji seji komisije vprašal, zakaj ne prepovemo financiranja verskih skupnosti iz tujine, kot je storila tudi sosednja Avstrija, a mu je predstavnica vlade odgovorila, da o čem takem ne more biti govora oz. da o tem niti ne razmišlja.
Islamska skupnost v Sloveniji: Te izjave razumemo kot pripravo načrtov za rušenje džamije in linč muslimanov v Sloveniji
Generalni sekretar islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je v odzivu poudaril, da Grimsove izjave razumejo kot pripravo načrtov za rušenje džamije in linč muslimanov v Sloveniji. "Prosimo, ustavite ustvarjanje negativne slike o džamiji in muslimanih s pozicije politične in državne moči," je zapisal v sporočilu za javnost.
Trditve o infiltraciji tujih idej ali posameznikov v delovanje Islamskega kulturnega centra je Porić označil za "fantazijo, podtikanje in izkoriščanje krize v mednarodnih odnosih za ustvarjanje stigme nad muslimani v Sloveniji". "Neštetokrat smo javnost obvestili o načinu financiranja izgradnje džamije v Ljubljani. Ali želite od nas, da se začnemo opravičevati, ker smo muslimani?" je zapisal.
Izrazil je še zaskrbljenost islamske skupnosti v Sloveniji, ker se na manjšinsko skupnost muslimanov, ki je registrirana po slovenski zakonodaji in deluje na podlagi slovenskega pravnega reda, kaže s prstom zaradi nacionalističnih ali dnevnopolitičnih interesov posameznikov.
