Grims bi Musku podelil Nobelovo nagrado za mir

"Elon Musk je samoiniciativno in s svojimi lastnimi financami prevzel X, nekdanji Twitter, ter na njem omogočil deljenje različnih mnenj in idej, na platformi je onemogočil politično cenzuro, prav tako pa se je zoperstavil vsem, ki so želeli omejiti svobodo govora," je v svoji obrazložitvi, zakaj bi bil ameriški milijarder odličen kandidat za prejem Nobelove nagrade za mir, zapisal evroposlanec iz vrst SDS Branko Grims. Ob tem je spomnil, da so nekatere platforme po ponovni izvolitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa sledile po poti X-a.

Glavni izvršni direktor tehnološkega podjetja Meta Mark Zuckerberg je namreč nedavno sporočil, da bodo na njegovih družbenih omrežjih v ZDA ukinili preverjanje dejstev, s čimer da želi dati prednost svobodi govora. A številne ob tem skrbi, kaj to pomeni za širjenje dezinformacij, in opozarjajo, da bi lahko družbena omrežja s tem postala še večji raj za nevarne in škodljive objave, žrtve katerih bi bili lahko predvsem mladi.

Grims, ki svobodo govora povezuje tudi s svetovnim mirom in razvojem, je za portal Brussel Signal ocenil še, da je Musk za svobodo govora naredil veliko več, kot kdorkoli drug v tretjem tisočletju. Meni, da bi morale vse platforme in celoten internet slediti zgledu Muskovega portala ter ovreči cenzuro.

Evroposlanec iz vrst Zelenih Daniel Freund je Grimsovo pobudo in začetek zbiranja podpisov med poslanskimi kolegi pospremil z besedami: "In potem se sprašujejo, zakaj jih državljani ne jemljejo resno." Stranka Levica je na slednje ogovorila z: "V imenu Slovenije se vam opravičujemo."

V Levici opozorili na dvojna merila

V Levici so poudarili tudi, da čeprav Grims meni, da Musk prispeva k boljšemu svetu s tem in skrbi za svobodo govora, skokovito algoritemsko širjenje neresnic, teorij zarot in rasizma ni nikakršna skrb za svoboščine. "Ravno nasprotno, našo svobodo govora utaplja v šumu laži in sovraštva," so poudarili.

Opozorili so tudi na dvojna merila, saj Muskovo omrežje še vedno izvaja cenzuro nad njegovimi kritiki, novinarji in levimi političnimi organizacijami. "Velika družbena omrežja ne bi smela biti igračka v rokah milijarderskih megalomanijakov. Družbena omrežja so pomemben javni prostor, ki bi ga morale upravljati internacionalne in neprofitne institucije, kakršne že vse od rojstva interneta skrbijo tudi za temeljno infrastrukturo svetovnega spleta," menijo v Levici.

Grimsu priporočajo, naj razmisli, "ali nemara obstaja še kdo na svetu, ki bi bolj sodil v družbo Martina Luthra Kinga, Nelsona Mandele in ostalih Nobelovih nagrajencev kot pa Musk".

"Kako nastajajo in kako se širijo informacije v naši družbi, je še kako pomembno. Temu je namenjen novi zakon o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo. Prinaša večjo preglednost glede lastništva medijev in oglaševanja državnih podjetij ter finančno podporo medijem in novinarskemu delu," so še sporočili in poudarili, da je delo novinarjev temelj pravice do obveščenosti, brez katerega bi se utopili v dezinformacijah. "Nemara si Nobelovo nagrado bolj zaslužijo oni, še posebej tistih najmanj 166, ki so doslej izgubili življenje v Gazi."

O pismu, naslovljenem na komite za podeljevanje Nobelovih nagead, sicer pišeta tudi tuja medija Euractiv in Politico.

Svoboda izražanja ni absolutna pravica

Pravica do svobode izražanja sicer ni absolutna in jo je zato v skladu z drugim odstavkom 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah izjemoma dopustno omejiti. Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in so v demokratični družbi nujne zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, preprečitev razkritja zaupnih informacij ali varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.

Omejena je lahko tudi s pravicami drugih, a le ob upoštevanju splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Svobodi izražanja tako nasproti pogosto stoji pravica do človekovega dostojanstva in varnosti, pravica do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic, pravica do varstva osebnih podatkov, dolžnost države, da varuje mladino, prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni.

Eden najpogostejših razlogov za omejevanje pravice do svobode izražanja, po navedbah Ustavnega sodišča, nastopi ob koliziji s 34. členom Ustave RS – vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti – in 35. členom ustave – varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic –, s katerim je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Oba člena predstavljata temelj pravice do varstva časti in dobrega imena.

Nekateri bi Muska povabili v Bruselj

To sicer ni edina nedavna pobuda, ki je povezana z milijarderjem, ki se vse pogosteje vmešava tudi v evropsko politiko. V torek je grški evropski poslanec Emmanouil Fragkos iz desničarskih Evropskih konservativcev in reformistov predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli naslovil pismo, v katerem ji je predlagal, da bi lahko šef več tehnoloških podjetij nagovoril plenarno zasedanje.

Njegov predlog je podpisalo 43 poslancev, večina jih prihaja iz desnih in skrajno desnih skupin, piše Euractiv. Med podpisniki je bil tudi Grims, ki sicer prihaja iz desnosredinske Evropske ljudske stranke.

Medtem je poslanka skupine S&D ter podpredsednica odbora za zunanje zadeve Hana Jalloul Muro v svojem pismu najvišji diplomatki EU Kaji Kallas, ki ga je podpisalo 45 poslancev, izrazila zaskrbljenost nad potencialom digitalnih platform, da vplivajo na volilne procese znotraj in zunaj EU. V pismu je tako Kallasovo pozvala, naj razširi zunanjo politiko EU in okvir sankcij za boj proti tujemu vmešavanju v volilne procese. EU je ob tem pozvala, naj razvije nova orodja za obravnavanje nastajajočih groženj, ki jih predstavljajo spletne platforme, kot sta Muskov X in Musk sam.