Grilc prijavil sum protipravnega uničenja arhivskega gradiva SDV

Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, je bilo v postopku sprejemanja novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki jo je DZ sprejel 28. januarja, v javni razpravi večkrat izpostavljeno tudi vprašanje odprtosti arhivov in domnevnega protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

Arhiv RS danes hrani 80.000 tekočih metrov celotnega arhivskega gradiva, od česar se le 403,2 tekočega metra gradiva v papirni obliki in na mikrofilmih nanaša na delovanje tajne službe prejšnjega režima. Po navedbah arhivistov, zgodovinarjev in raziskovalcev naj bi bil večji del gradiva bivše tajne službe uničenega, delno že leta 1967, delno pa v letih 1989 in 1990, so pojasnili na ministrstvu.

Javno objavljene evidence Arhiva RS po navedbah ministrstva na primer izkazujejo, da je od 17.000 dosjejev nadzorovanih oseb ter dosjejev uslužbencev, sodelavcev in virov SDV, ki so v veliki meri nastali v obdobju 1975-1990, danes ostalo ohranjenih le še 4000, kar pomeni, da manjka približno štiri petine dosjejev. Na uničenje arhivov SDV kažejo tudi poročila delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Tako iz vmesnega poročila po navedbah ministrstva izhaja, da je Arhiv RS s primerjavo arhivskega popisa iz leta 1976 in popisa iz leta 1990 ugotovil, da je do leta 1990 približno tri četrtine gradiva iz leta 1976 izginilo.

Minister za kulturo Uroš Grilc tožilstvu in policiji predlaga, da v okviru svojih pristojnosti raziščeta sum protipravnega uničenja dokumentarnega in arhivskega gradiva nekdanje SDV. Po mnenju ministra zgolj odprti in dostopni arhivi, kot to predvideva novela arhivskega zakona, ter vzpostavitev jasne odgovornosti za uničenje dokumentarnega in arhivskega gradiva, odpirajo pot celoviti refleksiji naše polpretekle zgodovine.

Arhiv RS je sicer danes sporočil, da nadaljuje z javnim objavljanjem arhivskega gradiva SDV, s čimer je začel pred tednom dni. Danes so tako na svoje spletne strani dodali letna poročila republiškega sekretariata za notranje zadeve od leta 1975 do leta 1986. Ob tem pojasnjujejo, da tovrstno poročilo za leto 1972 ni ohranjeno, je pa ohranjeno letno poročilo drugega tipa, ki je veliko bolj podrobno in govori o konkretnih zadevah. Vendar pa, kot pojasnjujejo, to poročilo vsebuje občutljive osebne podatke, kot sta politično in filozofsko prepričanje obravnavanih oseb, in ga zato po zdajšnjem zakonu ni mogoče objaviti. Bi pa ga lahko objavili po noveli, ki je predmet referendumske pobude, navajajo.

Na ministrstvu so ob tem tudi odgovorili na pozive, da bi morala Slovenija pridobiti arhivsko gradivo SDV, ki je v Beogradu. Kot so zapisali, se na ministrstvu strinjajo s tem, da bi se morebitni ohranjen arhiv republiške SDV v Beogradu vrnil v Slovenijo.

Vračanje arhivskega gradiva nekdanje skupne države je po navedbah ministrstva del sporazuma o sukcesiji. Postopki potekajo v okviru tega sporazuma. Slovenski strokovnjaki so v preteklosti glede tega vzpostavili vzorno sodelovanje pri evidentiranju skupnega arhivskega gradiva z arhivom Jugoslavije in diplomatskim arhivom.

Po navedbah ministrstva pa se nenehno zatika pri dostopanju do podatkov v vojnem arhivu. Vendar po do sedaj pridobljenih podatkih ti arhivi ne hranijo gradiva varnostno-obveščevalnih služb. "Glede ohranjenega arhivskega gradiva varnostno-obveščevalnih služb (na republiškem in zveznem nivoju) našim strokovnjakom do sedaj ni uspelo pridobiti nikakršnih konkretnih podatkov, tako da v tem trenutku niti ne vemo, koliko tovrstnega gradiva je še ohranjenega," so pojasnili.