Gre zakon na ustavno sodišče?

Verjetno se bo našel kak akter, ki bo predlagal ustavno presojo zakona o medijih, je predsednik države Janez Drnovšek komentiral sprejem zakona o medijih, ki ga je kljub predsednikovim pozivom, da predloh zakona potrebuje spremembe, danes izglasovala poslanska večina. "Recimo varuh človekovih pravic bi bil lahko takšen naslov," je menil Drnovšek.

Drnovšek je spomnil, da po slovenski ustavi mora podpisati vsak zakon, ki ga sprejme državni zbor, saj nima druge izbire. Ima pa možnost opozoriti na slabe rešitve, kot je v danem primeru tudi storil, je dodal Drnovšek.

38 za, 23 proti

Poslanke in poslanci so s 38 glasovi za in 23 proti potrdili novelo zakona o medijih, ki je sprožila polemike predvsem okoli sofinanciranja in popravkov. Novo medijsko zakonodajo so podprli v koalicijskih SDS, NSi in nekateri poslanci SLS, medtem ko so zakonu nasprotovali poslanci opozicijskih LDS in SD ter nekaj poslancev SLS. Glasovanja pa so se vzdržali v SNS in DeSUS.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je v dosedanjih razpravah kot enega glavnih namenov predlagatelja navajal zagotovitev pogojev za medijski pluralizem. Predvideva se dodeljevanje proračunskih sredstev za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti splošnoinformativnih tiskanih medijev, pa tudi vsebin radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij.

Opozicija z dopolnili ni prodrla

Komisijo za presojo in ocenjevanje projektov sofinanciranja bo imenoval minister za kulturo, zakon pa določa, kdo ne sme biti imenovan za njenega člana, ter tudi merila, ki naj bi jih ta komisija upoštevala. V opozicijskih LDS in SD so sicer predlagali drugačna in tudi podrobnejša merila ter pogoje podeljevanje državnih sredstev, vendar pa njihova dopolnila niso bila deležna ustrezne podpore.

Daljša razprava je potekala tudi glede člena, ki ureja pravico do popravka, saj je opozicija želela črtali določila, ki pojasnjujejo, kdaj je popravek objavljen na enakovrednem mestu in v kakšni obliki, saj to po njihovem mnenju omejuje uredniško politiko in s tem ogroža neodvisnost medija v celoti. A tudi s tem predlogom ni uspela. Je pa bil omenjeni člen že ob obravnavi na matičnem odboru dopolnjen tako, da odgovorni urednik zavrne objavo popravka, če je ta nesorazmerno daljši od novinarskega prispevka.

Drnovšek in Hanžek pozvala k nesprejetju zakona

Predsednik Drnovšek je poslanke in poslance pozval k nesprejetju novele zakona. V pozivu je navedel, da je novela po njegovem mnenju in po opozorilih nevladnih organizacij v nasprotju z direktivo o televiziji brez meja in posledično z evropskim pravnim redom.

Nevladne organizacije, med njimi Mirovni inštitut, ki je pripravil več konkretnih predlogov za spremembe zakona, na katere se sklicuje Drnovšek, ocenjujejo, da zadnje zakonske rešitve ukinjajo absolutno in uvajajo pogojno prepoved televizijskega predvajanja pornografije ter pretiranega nasilja za otroke in mladoletnike, kar je v nasprotju z omenjeno direktivo.

Ministrstvo za kulturo je na očitke odgovarilo, da ne držijo in zatrdilo, da je predlog zakona v skladu z direktivo o televiziji brez meja. Namen besedila direktive o televiziji brez meja je, da otrokom onemogočijo dostop do resno škodljivih vsebin, je po mnenju ministrstva v besedilu novele v celoti upoštevan. Drugi odstavek 84. člena predloga novele namreč določa, navaja ministrstvo, da je "predvajanje vsebin, ki utegnejo škodovati otrokom in mladoletnikom, dopustno le pod pogojem, da je s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito omejeno tako, da otroci in mladoletniki do takšnih vsebin nimajo dostopa".

Tudi nasprotovanje nevladnih organizacij

Na Mirovnem inštitutu so pred sprejetjem zakona še enkrat opozorili na omenjene sporne rešitve. Kodiranje programov je po direktivi ustrezno v primeru drugih programov, za pornografijo in pretirano nasilje pa velja popolna prepoved, ker ti programi resno škodujejo razvoju otrok, so poudarili na inštitutu.

Določilo predlaganega drugega odstavka 84. člena novele zakona o medijih pa je sporno, ker se pri opisu vsebin, ki se lahko predvajajo s tehnično zaščito, sklicuje na vsebine iz prvega odstavka, torej na pornografijo in pretirano nasilje, so opozarili.

Sodelavka inštituta Sandra Bašić Hrvatin s FDV je opozorila, da so se predlagatelji amandmaja sklicevali na varovanje svobodne gospodarske pobude. Očitno je nevidna gospodarska pobuda uspela razveljaviti evropski standard, je dejala. Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju je dodala, da je v Sloveniji podcenjen vpliv pornografske industrije.