Gre za preživetje

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je vladi predlagala, naj po vzoru avstrijske ureditve vsako leto oblikuje temeljit časovni načrt, po katerem bi se vršila kmetijska izplačila, saj bi se na ta način lahko izognili letošnji zmedi, povezanimi z zamikom dela kmetijskih izplačil. "To ni miloščina. To je tisto, kar je skupna kmetijska politika EU namenila kmetom, da lahko preživijo," je po predstavitvi aktivnosti zbornice v tekočem letu v Ljubljani dejal predsednik KGZS Peter Vrisk.

Ni primerno, da se bo del kmetijskih izplačil za slovenski kmetijsko-okoljski program in območja z omejenimi dejavniki izplačeval šele konec leta 2007 in v letu 2008, meni Vrisk, ki pa zadnje poteze kmetijske ministrice Marije Lukačič pozdravlja. "Ministrica je na petkovi izredni seji murskosoboške enote dala obljubo, da bo večina izplačil izvršenih do sredine leta 2007," je dejal Vrisk in dodal, da zbornica ob sprejemanju rebalansa za leto 2007 in proračuna za leto 2008 ni pričakovala takšnega zapleta okrog kmetijskih izplačil.

"Do nekega manjšega zamika smo bili kmetje v preteklosti še tolerantni," je dejal predsednik zbornice in ministrstvo posvaril, da bodo ukrepali, če ministričine obljube ne bodo izpolnjene. Na novinarsko vprašanje, ali je vedel za obstoj formule n+2, ki po pravnem redu EU dovoljuje dvoletni zamik kmetijskih izplačil, je Vrisk pojasnil, da sam osebno do posveta kmetijsko-svetovalne službe na Bledu konec novembra s to formulo ni bil seznanjen.

Na novinarsko vprašanje, koliko sredstev bo v prihodnjem letu razpisanih v okviru programa za razvoj podeželja 2007-2013, je Vrisk odgovoril, da naj bi bilo v letu 2007 zagotovljenih 149 milijonov evrov. Pri tem Vrisk ni znal odgovoriti, koliko sredstev od te vsote bo dejansko razpisanih in koliko jih bo namenjenih za poplačilo preteklih obveznosti do kmetov.

Kmetijstvu manjka jasna strategija

Sicer pa na zbornici med drugim ugotavljajo, da slovenskemu kmetijstvu manjka jasna in dolgoročna strategija razvoja. "Mi ne vemo, ali bomo s tem denarjem, ki nam je na voljo v okviru programa za razvoj podeželja 2007-2013, podpirali velike kmetije ali polkmetije," je dejal Vrisk ter dodal, da prav tako ni jasno, koliko denarja bodo namenjali za dopolnilne dejavnosti. "Razmeroma velik paket denarja je zaradi tega nekoliko v megli," je sklenil.

Vrisk je kritično ocenil tudi izvajanje razpisov v okviru enotnega programskega dokumenta (EPD). Kot pravi, bi kmetijsko ministrstvo lahko bolj upoštevalo stališča zbornice pri postavljanju razpisnih pogojev. Predlagal je oblikovanje dvotirnega sistema, po katerem bi za pridobitev višjih sredstev veljali strožji razpisni pogoji, medtem ko bi bili za manjše investicije pogoji nekoliko manj zahtevni.

Sicer pa je bilo sodelovanje med kmetijskim ministrstvom in zbornico večinoma primerno, je ocenil Vrisk, ki je ob predstavitvi dela zbornice v tekočem letu dejal, da je bilo s pomočjo zborničnih strokovnih službe v tekočem letu kmetom za ukrepe EKO 0, območja z omejenimi dejavniki in standarde EU izplačanih 45 milijard tolarjev, preko 3,5 milijarde tolarjev je bilo razdeljenih za investicije v okviru razpisov iz enotnega programskega dokumenta, okoli 500 milijonov tolarjev pomoči so prejeli mladi prevzemniki kmetij, 30 milijonov tolarjev pa je bilo namenjenih za sanacijo kmetij.