Trd boj sindikatov

Vladna stran je reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavila nov, modificiran predlog za varčevanje na področju plač v javnem sektorju. Sindikati naj bi se do predloga opredelili do petka, znova pa naj bi se sestali v torek.

Po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs je vlada nov predlog pripravila, upoštevaje sindikalne pripombe in protipredloge. Glede na prvotni predlog bi vlada odstopila od predlaganih omejitev pri napredovanju v plačne razrede in bi pri izplačilu regresa upoštevala socialne kriterije. Medtem pa od odloga pri izplačilu zadnjih dveh uskladitev za odpravo plačnih nesorazmerij ne odstopa.

Če se o odlogu preostalih dveh izplačil za odpravo plačnih nesorazmerij ne bodo dogovorili, bi izplačili lahko sledili šele konec leta 2010. Po besedah ministrice takšna rešitev izhaja iz 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor.

Vlada je predlagala, da bi tretjo četrtino uskladitve plač javnih uslužbencev s 1. septembra letos premaknili na 1. januar 2010, zadnjo četrtino pa s 1. marca 2010 na 1. januar 2011. Kot je poudarila Pavlinič Krebsova, so ponudili način, ki bi javne uslužbence čim manj prizadel, za državo pa bi bil javnofinančni učinek velik. V kolikor pa se o novem datumu ne bi uspeli dogovoriti, bi to pomenilo, "da je vlada zavezana na podlagi istega člena izplačati zadnji četrtini v skrajnem datumu, tj. decembra 2010".

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa 50. člen kolektivne pogodbe za javni sektor interpretira drugače kot ministrica. Dvomi namreč, da imajo spremenjene makroekonomske okoliščine neposreden vpliv na že podpisane anekse k pogodbam o zaposlitvi, ki se na omenjeni člen neposredno ne sklicujejo. "Ker tudi nekatere določbe zakona o delovnih razmerjih pravijo, da se za zaposlenega ohrani tisto, kar je ugodnejše, bi iz tega naslova lahko prišlo do konfliktov, ki bi se lahko končali na sodišču," še opozarja Štrukelj.

Vladna stran je pripravila tudi nov predlog glede izplačila regresa za letni dopust. Oblikovali so predlog, ki upošteva socialne kriterije, in sicer v višini 75 odstotkov obsega sredstev za regres za leto 2008. Tako bi izplačilo regresa za javne uslužbence, ki so uvrščeni od 5. do 15. plačnega razreda, znašalo 740 evrov bruto. Uslužbenci, ki so uvrščeni od 16. do 39. plačnega razreda, bi prejeli 589 evrov, medtem ko uslužbenci od 40. plačnega razreda dalje regresa za letni dopust ne bi prejeli.

'Gre za poseg v že pridobljene pravice'

Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je podprl mnenje zakonodajno-pravne službe (ZPS), da izpodbijane določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe za javni sektor niso v neskladju z ustavo.

Rešitev po mnenju sindikata pomeni poseg v že pridobljene pravice, znižanje dodatka za delovno dobo pa je diskriminatorno. Zaposleni so nezadovoljni, je dejal sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavič in dodal, da simulacije vlade pred sklenitvijo kolektivne pogodbe niso pokazale, kaj to dejansko pomeni. Poleg tega pa je neustavna tudi določba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki tudi za Slovensko vojsko višino dodatka določa s kolektivno pogodbo in s tem posega v določbe zakona o obrambi. Po Ščernjavičevih besedah je kršeno načelo hierarhije.

Tako ZPS kot tudi vlada se v svojem mnenju sklicujeta na odločbo ustavnega sodišča, v kateri ugotavlja, da dodatki niso ustavnopravna kategorija. To po njihovem mnenju pomeni, da znižanje dodatka ali celo ukinitev ni ustavno sporna. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Branko Lobnikar pa je med drugim poudaril, da je sindikat sodeloval v pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe, ki jo je tudi podpisal, in tudi pri usklajevanju zakona.

Odbor je mnenje ZPS, da zatrjevane kršitve ustave niso podane, podprl z 10 glasovi za in tremi proti. Poslanci pa so v razpravah ocenili, da je prav, da o tem presodi ustavno sodišče.

RTV: Ukinitev dodatka na stalnost pomeni neenakopravnost?

Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija pa je vložil zahtevo za oceno ustavnosti 49.b člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Sindikat zatrjuje, da so bili zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija z ukinitvijo dodatka na stalnost postavljeni v neenakopraven položaj do ostalih javnih uslužbencev, ki jim je bila izvedena prevedba nominalne plače brez poseganja v pridobljene pravice.

ZPS meni, da zgolj z zatrjevanjem neenakosti zaradi izpodbijane določbe in brez navedbe argumentov ni mogoče utemeljiti njene neustavnosti, zato ustavnemu sodišču predlaga, da zahtevo kot očitno neutemeljeno zavrne. Tudi vlada se v mnenju strinja, da celotna ureditev sistema plač temelji na dialogu in soglasju sindikatov, zato izpodbijana določba ne more biti neustavna. Z mnenjem pa se strinja tudi odbor, ki je mnenje ZPS podprl s 15 glasovi za in nobenim proti.