Odbor: Žerjav ni kriv

Odbor DZ za promet je na današnji nujni seji zavrnil politično odgovornost ministra za promet Radovana Žerjava za dogodke v stari galeriji predora Šentvid. Odbor je ugotovil, da vse aktivnosti ministra in ministrstva kažejo na veliko angažiranost za pravočasno, korektno in varno delovanje predora Šentvid.

Seja odbora za promet je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine Zares s prvopodpisanim Pavlom Gantarjem. Predlagala je sprejem več sklepov: da je bil predor Šentvid tako hitro odprt zaradi političnih pritiskov, da je bila z zamenjavo uprave Darsa lansko jesen pomembno okrnjena strokovnost uprave družbe in da je minister Žerjav za dogodke neposredno politično odgovoren. Odbor je po več kot štiriurni razpravi vse predlagane sklepe zavrnil.

Žerjav je pojasnil, da je ob nastopu funkcije septembra lani podedoval zastoj investicije gradnje predora Šentvid in si zadal čimprej končati izgradnjo. "Moja želja ni bila predor končati pred volitvami, ampak pred turistično sezono. In v zvezi z rokom odprtja ni bilo nobenega političnega pritiska. Delali smo v dobro ljudi," je zagotovil Žerjav in dodal, da je tudi stroka potrdila, da je predor Šentvid mogoče končati do 30. junija.

Da je vodstvo Darsa ob imenovanju na položaj naletelo na zastoj del pri projektu Šentvid, je opozoril tudi predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec in dodal, da je bil ključen cilj končati investicijo. Nemec je dejal, da je v zvezi s Šentvidom edini utemeljen očitek ta, ki se nanaša na pridobitev uporabnega dovoljenja - tega je Dars pridobil šele nekaj dni po odprtju predora Šentvid.

Medtem ko se ministrstvo za promet in Dars ne čutita odgovorna za dogodke v predoru Šentvid, krivdo zavračajo tudi v SCT. Kot je poudaril izvršni direktor za pravne zadeve pri SCT Stanko Štrajn, je bistveno vprašanje, zakaj je odpadel protipožarni omet in na to vprašanje mora odgovoriti stroka.

Krivec za omet še vedno ni znan

Uprava Darsa je v petek razrešila direktorico za gradnje in obnove Ksenijo Marc. Šlo naj bi za prvo kadrovsko zamenjavo povezano s šentviškim predorom. Direktor uprave Tomislav Nemec je že zanikal, da naj bi Marčevo razrešili zaradi predora Šentvid. Povedal je, da je šlo za temeljito reorganizacijo na področju novogradenj in obnov. Naj bi pa Marčeva članu uprave Darsa Alešu Hojsu povedala, da večjih laži, kot jih je prebrala v Dnevniku, še ni slišala, je povedal Hojs.

Dnevnik namreč piše, da naj bi bilo vse skupaj politična poteza, o čemer naj bi pričalo tudi dejstvo, da Marčeva ni sprejela odločitve o načinu nanašanja protipožarnega ometa, prav tako pa je tudi ni med podpisniki pogodbe s SCT. Pogodbo naj bi namreč podpisal vrh Darsa. Še eno dejstvo, ki ga izpostavlja Dnevnik in ki naj bi govorilo o tem, da gre za politično potezo, je, da je bila prav Marčeva tista, ki je po prvih pregledih predora pisno opozorila na nevarnost odpadanja protipožarnega ometa. Opozorilo naj bi prejela tako uprava Darsa kot prometno ministrstvo, ki pa sta se kljub temu odločila, da bodo predor odprli 1. julija.

Kot je znano, so avtocestni odsek Šentvid–Koseze odprli 1. julija, le nekaj ur po odprtju pa so morali del predora v smeri proti Gorenjski zaradi odpadanja protipožarnega ometa zapreti. V noči na 2. julij je promet po predoru znova stekel. Predor je bil nato zaradi sanacije začasno zaprt v noči s 4. na 5. julij oz. s 5. na 6. julij, od 7. do 12. oz. 13. julija in v noči z 21. na 22. julij.

Nato se je v noči na 6. avgust odkrušilo približno dva kvadratna metra protipožarnega ometa, ki je padel na avto z nemško registracijo. Pri tem je prišlo zgolj do materialne škode, cev pa so nemudoma zaprli za promet. Dva dni pozneje sta tako uprava Darsa kot tudi minister Radovan Žerjav ponudila odstop. Predsednik vlade Janez Janša ponujenega odstopa Žerjava ni sprejel.

Gradnja predora se je začela leta 2004, njegova vrednost pa znaša 124,7 milijona evrov oz. skupaj z elektro-strojno opremo 135,7 milijona evrov.