Neštetokrat smo slišali zgodbice in šale o osamljenih pastirjih, ki se tolažijo s svojimi varovankami. Obstajajo tudi urbani miti o tem, kako je javnost zalotila koga pri neprimernem odnosu z živaljo ali kako so morali posredovati celo zdravniki. Kljub temu je resen pogovor o zoofiliji tabu, ki v ljudeh sproža občutke gnusa in odpora.
Sprašujemo se, kdo so ljudje, ki spolno občujejo z živalmi? Kakšni so? Na forumih, kjer se zbirajo zoofiliki, je moč prebrati, da "se partnerjem niti ne sanja, da imajo spolne odnose z živalmi". Nekateri zatrjujejo, da imajo družino, partnerja in otroke. Torej sklepati je, da gre za vsakdanje ljudi, ki svoja nagnenja do živali skrbno skrivajo, tudi pred najbližjimi.
Za mnenje o zoofiliji smo povprašali psihoterapevta Zorana Milivojevića, ki je za 24ur.com dejal, da "gre za osamljene ljudi", ki imajo težave pri komunikaciji z drugimi. Opisal je dve najbolj pogosti situaciji, ki pripeljeta do spolnega odnosa z živaljo.
Obstajata dva modela ljudi, ki imajo spolne odnose z živalmi, poudarja. V prvi skupini so po njegovem mnenju tisti, ki so odraščali na vasi. V času odraščanja so se začeli zanimati za spolnost, to pa so nato izkusili z živalmi. Tu gre največkrat za moške, dodaja. V drugi skupini so tisti, ki imajo spolne odnose s hišnimi ljubljenčki, je povedal Milivojević. "Ponavadi gre za pse, ki vohajo, ližejo … In če imamo spet mladega človeka, ki se formira, ki ga spolnost zanima, hitro pride do tovrstnih dejanj," je razložil.
Motnja ali bolezen?
Čeprav javnost zoofilike etiketira z besedami "izprijenec in bolnik", je treba poudariti, da zoofilija ni bolezen. "Gre za zelo delikatno vprašanje, saj živimo v času postmoderne, ko se več ne ve, kaj je normalno in kaj ne. Dva odrasla človeka se dogovorita, kako bosta prakticirala seks. Z živaljo pa se ne morete dogovoriti, kako bosta seksala. Poraja se vprašanje o pravicah živali, ali one to želijo ali ne. Gre za filozofsko vprašanje, ali je žival zlorabljena, tako kot je na primer otrok. Marsikdo bo dejal, da je žival v tem primeru zlorabljena. Z našega strokovnega stališča pa je to definitivno motnja ali odvisnost. Če se nekdo lahko spolno zadovolji le z živaljo, če ga nič drugega ne zanima, niti partner, če ga zanima le spolnost z živaljo, potem izpolnjuje vse kriterije, da lahko rečemo, da gre v njegovem primeru za odvisnost," je dejal in dodal, da so tovrstni primeri zelo redki. Milivojević je v nadaljevanju pogovora opozoril, da se ljudje, ki prakticirajo tovrstno spolnost, ne odločajo za zdravljenje, prav tako jih nihče ne pripelje na terapijo, saj se njihova početja odvijajo v popolni tajnosti. "Živali se ne morejo pritožiti, tako da oni tega ne občutijo kot neko težavo," pravi.
'Nič ne moremo zdraviti na silo'
Milivojević še ni srečal človeka, ki bi potožil zaradi svojega (neprimernega) odnosa do živali. "Nič ne moremo zdraviti na silo. To so poskušali v 60. letih prejšnjega stoletja s homoseksualci. Moškemu so na primer pokazali penis ali pa zadnjico, nato pa je sledil elektrošok. To ni način! Zdravimo le tiste osebe, ki se želijo zdraviti, ali pa tiste, ki se morajo zdraviti, zato ker je sodišče tako ukazalo," je dejal Milivojević.
Ali so te spolne prakse zelo razširjene?
"To je vse skrito in poteka v tajnosti. Jaz sem slišal le kakšno zgodbico. V 25 letih moje kariere nisem imel niti enega primera. Prijatelj, ki dela na urgenci, mi je pripovedoval, da so imeli primer matere, ki je bila v šoku, saj je svojo hčer zalotila s psom. Nekaj slišimo, neki indici vedno pridejo do nas, toda ne obstaja niti ena raziskava, ki bi lahko predstavila zanesljive podatke. To so, za zdaj, naše fantazije," je razložil.
So res urejeni in izobraženi ljudje bolj nagnjeni k spolnim perverzijam?
"Menim, da gre za popolnoma neargumentirano trditev. To je mit o kmetu, ki živi enostavno življenje, je zdrav in živi na svoji zemlji, na drugi strani pa imamo tiste v mestih, ki so perverzni in delajo marsikaj. Dandanes je zelo težko definirati, kaj je to perverzija. Ljudje, ki dobro živijo, zahtevajo tudi, da se dobro počutijo. V seksu iščejo zadovoljstvo, iščejo tudi načine, kako povečati to zadovoljstvo. Menim, da tisti, ki niso prisiljeni le preživeti skozi mesec, seks doživljajo kot erotično, estetsko zadovoljstvo. Zato tudi več eksperimentirajo. Delavec, ki dela 12 ur na dan in pride domov utrujen, seks obravnava popolnoma drugače," je za 24ur.com povedal psihoterapevt Milivojević.
KOMENTARJI (131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.