Referendum o vojaških investicijah po odločitvi večine v DZ nedopusten

Po tem, ko so včeraj organizatorji in aktivisti skupaj s poslanci Levice in SD v DZ vložili več kot 28.000 podpisov za začetek referendumskih postopkov glede zakona o investicijah v vojsko,  je DZ danes na izredni seji obravnaval sklep, ki ga je vlada predlagala v DZ, in sicer da referendum ni mogoč.

Državnozborska večina pa je nato odločila, da bi bil referendum o vojaških investicijah nedopusten. DZ je namreč z 51 glasovi za in 33 proti potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o zakonu o investicijah v Slovenski vojski (SV).

V koaliciji so poudarjali, da zakon izpolnjuje vse pogoje, po katerih je referendum nedopusten, v štirih opozicijskih strankah so trdili nasprotno. V Levici so napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je v svojem nastopu spomnil na pravno mnenje, ki sta ga izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič in v katerem sta omenjena pravnika ocenila, da zakon izpolnjuje vse pogoje, zaradi katerih je referendum o njem nedopusten. Ti pogoji so, da je pravni predpis po svoji obliki zakon, da vsebuje nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč. Argument nujnosti po besedah Lampreta ne obstaja od danes, pač že celo desetletje, saj SV že dolgo ne dosega potrebne ravni pripravljenosti.

Na omenjeno pravno mnenje je v razpravi spomnil tudi poslanec SDS Jožef Lenart. Slovenija po njegovih besedah potrebuje dobro vojsko, saj je vojska ustavna kategorija in eden od stebrov države. "Kdor ne hrani svoje vojske, bo slej ko prej hranil tujo," je poudaril. V SDS sicer izpostavljajo, da Slovenija potrebuje dobro vojsko, "slabo opremljene in slabo usposobljene pa res ne". "Ko smo ustanovili svojo državo, smo stopili na pot samostojnosti in suverenosti ter lastno odgovornost do tega, kar imamo. In to smo odgovorni braniti," je še povedal.

'Sredstva, ki jih bodo namenili vojski, ni metanje denarja v zrak, ampak pomoč, da bodo vojaki lahko še naprej delovali'

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je medtem izpostavil, da pripadniki SV državljankam in državljanom pomagajo vedno, ko jih potrebujejo. Sredstva, ki jih vojski namenja zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, po njegovih besedah "niso vržena v zrak", pač pa gre za naložbe v njihovo normalno delo. Obenem zakon po besedah Jurše zagotavlja učinkovit nadzor nad njegovim izvajanjem, saj bo o tem vsako leto seznanjen DZ. Jurša je ob tem naštel še številne naloge, kjer je sodelovala SV oziroma njeni zaposleni. "Vsak vojak, ki sem ga imel čast srečati, je izkazal veliko večji nivo samokulture kot marsikateri poslanec v DZ," je pojasnil.

Andrej Černigoj iz NSi pa je opozoril, da se varnostni položaj v naši širši okolici zaostruje. Velika večina držav po njegovih navedbah pospešeno vlaga v obrambo, medtem ko je v Sloveniji politika obrambni sistem v minulem obdobju "spravila na kolena". Kot je poudaril, je zato ravno v teh časih treba poskrbeti za varnost.

Tudi v SMC so izrazili podporo predlogu sklepa. Zavrnitev zakona na referendumu bi po mnenju poslanke Monike Gregorčič pomenila resno oviro za delovanje države oziroma za izvrševanje njenih temeljnih funkcij ter ogrozila nujen razvojni preskok in modernizacijo SV. Opomnila je tudi, da gre v prvi vrsti resda za naložbo v razvoj, a sekundarno bo oprema lahko služila tudi mirnodobnemu delovanju.

Na drugi strani po mnenju poslanke LMŠ Tine Heferle nikakor ne gre za zakon, pri katerem bi bilo dopustno omejevati ustavno pravico do referendumske pobude. Kot je poudarila, ne gre za zakon, od katerega bi bila odvisna obramba države. Po mnenju poslanke LMŠ so prav tako skrajno nedostojne trditve predlagateljev sklepa, da na tem zakonu vojska stoji ali pade. Gre za zakon, kjer se ureja investicije in če o čem, bi morali državljanke in državljani tu imeti pravico povedati in odločati, za kaj naj se ta denar porabi, je dejala.

Da ne gre za zakon o nujnih ukrepih, je ocenila tudi Meira Hot iz SD. Tudi ona se strinja, da se imajo državljani pravico odločiti o tem, ali bomo tako veliko investicijo porabili za vojsko. Spomnila je, da so predlagatelji referenduma v le šestih dneh zbrali več kot 28.000 podpisov pod pobudo za začetek postopkov. V SD se po njenih besedah zavedajo, s kakšnimi težavami se sooča SV. Vendar pa je izbruh epidemije novega koronavirusa pustil izjemne posledice v gospodarstvu in zdravstvu, zaradi česar so zelo zadržani do hitenja s 780-milijonsko investicijo v vojsko. Medtem ko se življenje ljudi slabša, se SD namreč zdi nedopustno, da se toliko denarja porabi za investicije v vojsko, namesto, da bi se denar namenil reševanju gospodarstva, zdravja in preživetju ljudi. Absolutno nedopustno pa je po njenem mnenju državljanom onemogočati odločanje o tem vprašanju.

Levica: Sklep je protiustaven

Sklep je protizakonit in protiustaven, pa pravijo v Levici, kjer poudarjajo, da bi moralo biti v tem primeru ljudstvo tisto, ki odloča o tako veliki investiciji. V Levici tudi menijo, da na ta način vlada ljudstvu jemlje osnovno demokratično pravico, da bi na referendumu samo odločalo o porabi 780 milijonov evrov. V Levici ne pristajajo na "nedopustne posege v ustavno zagotovljene pravice državljank in državljanov, da odločajo o prioritetah države na referendumu".

Da število zbranih podpisov pod pobudo za začetek referendumskih postopkov kaže, da ljudje tako obsežnim investicijam v vojsko nasprotujejo, pa je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Vlada se po njegovih besedah tega zaveda, zato se je odločila predlagati sklep o nedopustnosti referenduma, ki pa je je po mnenju Vatovca nezakonit in neustaven. Vsebinsko za prepoved referenduma namreč ni nobenega razloga, je dodal.

Strinjala se je vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Poudarila je, da se danes ne pogovarjajo o potrebi po investicijah v vojsko, pač pa o dopustnosti referenduma o tem vprašanju. Sama ocenjuje, da drugi ustavni pogoj za prepoved referenduma, torej nujnost ukrepov, ni podan ne s časovnega ne z vsebinskega vidika. To določbo so predlagatelji sklepa po njenem mnenju tolmačili preširoko.

Vodja poslanske skupine Levica je sicer še pred znano odločitvijo DZ povedal, da so poslanskim skupinam SMC in DeSUS danes poslali pobudo - upali so, da bodo, v kolikor se bo odločalo o tem sklepu - kot demokrati, kot tisti, ki skrbijo za nek vidik pravne države, sklepu nasprotovali. "Če pa bo sklep sprejet, bomo uporabili vsa pravna sredstva, da se ga izpodbija," je še napovedal.

Matjaž Nemec (SD) je pojasnil, da ne gre več le za prioritete vlade, kam se tako potreben denar usmeri, ampak za temeljno ustavno vrednoto oziroma omejevanja le-te. Dopustnost referenduma se jim v danih okoliščinah zdi neprimerna, saj bi ljudje radi izrazili svojo voljo, je povedal. Socialnim demokratom je namreč pomembno, da se lahko ljudstvo opredeli do tako pomembnega vprašanja, zato si želijo, da bi se vlada s konstruktivnim dialogom lotevala vprašanja boja proti nastali krizi, je še dejal.

'Utišali nas ne bodo'

Ob robu današnjega glasovanja pa je Levica sklicala tudi novinarsko konferenco pod geslom 'Ne bodo nas utišali', na kateri so pred poslopjem DZ brali imena podpisnikov referendumske pobude.

"Zdaj je 51 poslank in poslancev pohodilo 28.551 podpisov državljank in državljanov, ki so zahtevali ustavno zagotovljeno pravico do referenduma o 780 milijonski nabavi orožja. V Levici se na tej točki ne bomo vdali. Gre za nevaren precedens - namreč, da bi prepovedali ta referendum, je koalicija uporabila določbe, ki so jih uvedli med koronakrizo - češ, za sprejemanje protikoronskih paketov. Tokrat so prvič uporabili te določbe zunaj koronakrize in pokazali, da se vseh zadev, ki jih sprejemajo trenutno in razveljavljajo vladavino prava in ustavno ureditev v Sloveniji, zlepa ne bomo znebili, še posebej ne s to vlado," pa je po končani izredni seji DZ v izjavi za medije dejal koordinator Levice Luka Mesec. "Mi bomo seveda pravico ljudstva do demokratične samoodločbe branili na ustavnem sodišču in mnenje imamo že pripravljeno," je še dodal.

V Levici so sicer pripravili tudi sporočilo za javnost, v kateri komentirajo današnjo odločitev DZ in napovedujejo nadaljnje korake. V celoti si jo lahko prebere v priponki na dnu članka.

Spomnimo. Levica vladi očita, da v zdravstveni, socialni in gospodarski krizi zapravlja denar za orožje. Državni zbor je zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih med 2021 in 2026 potrdil z 48 glasovi za in 36 proti. Ta predvideva 780 milijonov evrov sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.