'Gre za izdajalsko dejanje!'

Dopolnila k predlogu zadnjega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna so podprli vsi predstavniki parlamentarnih strank, razen prvak SNS Zmago Jelinčič in predsednik SLS Radovan Žerjav.

'Kapitulacija vlade'

Jelinčič je po posvetu poudaril, da gre za kapitulacijo vlade, ki je po njegovem mnenju popustila in pripombe omejila na "minimalistično raven, na najnižji možni imenovalec". Po njegovih besedah premier Borut Pahor ob tem pričakuje, da bo Evropska komisija pristala na največ eno pripombo, ki pa bo "zgolj kozmetična". Gre za dopolnilo, po katerem se lahko pogodbenici v dogovoru z arbitražno komisijo med arbitražnim postopkom dogovorita, da se prijateljsko sporazumeta o reševanju vprašanja meje, torej da postopka ne pripeljeta do konca, je pojasnil.

Edina rešitev je po njegovem prepričanju, da Evropska komisija zavrne vsa dopolnila in se nato Slovenija negativno izreče o predlogu, vendar pa tudi v tem primeru ni prepričan, da bi vlada to res storila.

Glede političnih posledic morebitnega pristanka na Rehnov predlog pa je Jeličnič dejal, da se stranke, ki bodo to storile, lahko poslovijo iz slovenskega političnega prostora, vendar pa bo "Slovenija izgubila marsikaj". Po njegovem prepričanju gre za "izdajalsko dejanje, ki mu ni primere v zgodovini".

'Slovenija želi tisto, kar je vedno bilo njeno'

Poslanec SLS Radovan Žerjav je po drugi strani poudaril, da k besedilu predloga dopolnil stranke na današnjem sestanku niso dodale nič novega v primerjavi s prejšnjim tednom, zato je tudi besedilo z dopolnili za SLS nesprejemljivo.

SLS namreč vztraja pri februarskem sklepu DZ, ki opredeljuje minimalna in ne maksimalna stališča Slovenije glede stanja na 25. junij 1991. Besedilo dopolnil, kakršno je, ni v skladu s tem sklepom, je zatrdil.

Slovenija po besedah Žerjava ne samo da ne želi niti kvadratnega centimetra hrvaškega ozemlja, temveč ne zahteva niti kvadratnega milimetra teritorija sosednje države. "Slovenija želi tisto, kar je vedno bilo slovensko," je poudaril.

Nadaljeval je, da sam sicer ni zagovornik referenduma o vstopu Hrvaške v EU, vendar pa ga bo stranka, če bo to potrebno, tudi zahtevala.

Balažic optimističen

Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je odločitev o večinski podpori dopolnil označil za "edino racionalno in premišljeno".

Po njegovem mnenju se namreč s tem nadaljuje pogajalski proces, ob čemer je Slovenija, tako kot prej Hrvaška, izkoristila možnost in k Rehnovemu predlogu dodala nekaj svojih dopolnil. Kot pomembno je Balažic izpostavi tudi dejstvo, da se je "večji del sredinske politike relativno poenotil glede podpore predlogu".

Ob tem pričakuje, da se bo komisar Rehn na slovensko pobudo odzval pozitivno, kar bi po njegovih besedah pomenilo, da bi se njegov predlog do določene mere uravnotežil. To pa bi omogočilo nadaljevanje postopka v smeri arbitražnega postopka, je dodal.

Golobič: Ne gre za ultimate

Predsednik Zaresa Gregor Golobič je ocenil, da so dopolnila takšna, da "bodo sprejeta z razumevanjem kot konstruktiven prispevek Slovenije" in da z njimi ne bi smela imeti težave niti Hrvaška, "v kolikor resno misli s svojo privrženostjo Rehnovi iniciativi".

Po njegovem mnenju še vedno obstaja možnost, da Rehnov predlog pripelje do rešitve. Če tega ne bi domnevali, "potem verjetno ne bi dajali dopolnil", je pristavil. "To so dopolnila, to niso ultimati ali zavračanje," je poudaril in dodal, da po njegovi oceni obstajajo možnosti, da "proces sklenemo na način, kot je bilo to pred meseci zamišljeno".

Janša skeptičen

Dopolnila k predlogu potrjujejo, da je Slovenija pomorska država in ne ozemeljsko prikrajšana država, je prepričan predsednik SDS Janez Janša. Po njegovem mnenju je bistven predvsem koncept, da imamo stik z odprtim morjem, kar ji daje pravico do razglašanja posameznih pasov od teritorialnega proti odprtemu morju. Bistveni elementi dopolnil k Rehnovemu predlogu so po njegovih besedah še, da se pri arbitraži ne upošteva nobenega dejanja po 25. juniju 1991 in da se upošteva načelo pravičnosti oz. ex aequo et bono.

Janša je bil tudi kritičen, ker je slovenska politika s tem po njegovih besedah v bistvu zgolj vnovič potrdila izhodišča, ki so bila sprejeta že leta 2007. S po njegovem mnenju nepotrebnim odlašanjem z odgovorom na Rehnov predlog se je zgolj omogočilo Hrvaški, da je predlog s sprejemom v saboru dvignila na parlamentarno raven in s tem dobila izgovor, da ni možno ničesar spreminjati, je ponovil predsednik največje opozicijske stranke, ki je skeptičen glede sprejetja dopolnil.