'Gre za čezmejne vplive'

Zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Rimu srečal s podsekretarjem na italijanskem ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino Milošem Budinom in podsekretarjem na notranjem ministrstvu Ettorejem Rosatom, pristojnim za manjšine in čezmejno sodelovanje. Kot je povedal Rupel, so govorili o razmerah v Italiji po aprilskih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala levosredinska koalicija Romana Prodija. Razmere sta oba sogovornika ocenila kot pozitivne in Slovencem naklonjene.

Dotaknili so se vprašanja energetike, ki je za Italijo zelo pereče. Sosednja država se po Ruplovih besedah resno ukvarja s preučevanjem različnih možnosti dobave plina in drugih energentov za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, kjer so potrebe velike. Glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu tako Budin kot Rosato zastopata stališča, ki so blizu slovenskim, in se zavedata, da ti načrti močno odmevajo v javnosti.

Slovenski zunanji minister je o tem vprašanju govoril tudi  z italijanskim kolegom Massimom D'Alemo in ga seznanil s stališčem slovenske vlade do možnega novega plinovoda, ki bi prek Slovenije pripeljal v Italijo ruski plin. Rupel italijanskemu kolegu razložil, da gre za zadevo, ki je v slovenski javnosti dvignila veliko prahu. D'Alema je dejal, da se zaveda, da je severni Jadran občutljivo območje, in izrazil prepričanje, da bo moč rešiti to vprašanje v sodelovanju obeh držav. To stališče bosta oba ministra prenesla članom svojih vlad. Rupel je tudi menil, da bo prišlo do podpisa protokola o sodelovanju Slovenije in Italije pri ugotavljanju čezmejnih vplivov terminalov na okolje, kar bi naši državi uradno omogočilo, da sodeluje v teh postopkih.

Ministra sta govorila o tudi slovenski manjšini v Italiji ter o Evropski uniji in državah Zahodnega Balkana. D'Alema se je med drugim obvezal, da bo italijanska vlada poskrbela za polno izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino, saj je to njena politična in moralna obveza.

Zavezništvo za severni Jadran nasprotuje terminalom

Predstavniki trinajstih občin, ki ležijo ob obalah severnega Jadrana, so medtem v Piranu podpisali Zavezništvo za severni Jadran, s katerim se med drugim zavezujejo, da bodo preprečevali onesnaženje morskega in obmorskega habitata, poglabljali vedenje o ogroženosti okolja, spodbujali razvoj obnovljivih virov energije ter krepili sodelovanje Hrvaške, Italije in Slovenije pri varovanju okolja.

Namen srečanja je bilo, po besedah piranske županje Vojke Štular, ki je pobudnica zavezništva, poleg opozarjanja na krhkost severnojadranskega habitata, okrepiti vlogo občin pri okoljskih problematikah.

"Želimo preprečiti, da bi se še kdaj zgodilo, da bi za takšen projekt kot je plinski terminal sredi Tržaškega zaliva izvedeli iz medijev," je dejala Štularjeva in dodala, da so si navzoči predstavniki občin enotni v nasprotovanju izgradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu.