'Gre le za turbo privatizacijo'

Pripombe na osnutek nove strategije iger na srečo, ki je bil doslej že deležen precejšnjega negodovanja, predvsem na predlagane rešitve v zvezi z lastništvom igralnic, se lahko na finančno ministrstvo odda le še danes.

Medtem ko je zdaj lastniška struktura za koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah, zelo strogo regulirana in omejena, pa osnutek strategije predlaga, naj udeležba države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti v lastniški strukturi koncesionarjev za prirejanje iger na srečo v igralnicah ne bo več obvezna. Vendar to ne pomeni takojšnje spremembe v zasebno lastnino, temveč po presoji delničarjev, piše v osnutku, ki ga je ministrstvo za finance v začetku aprila objavilo na svojih spletnih straneh.

Da je predlog le predpriprava na nekakšno 'turbo' privatizacijo oziroma razprodajo Hita menijo župani na Goriškem, ki so aprila sporočili, da Hit države očitno ne zanima več in ni pripravljena počakati dve leti, ki si jih je družba vzela za sanacijo poslovanja. "Takrat bi se država lahko bolj gospodarno odločala in razmislila o lastništvu v bodoče.

Družba Hit dokapitalizacije namreč ne potrebuje in ima izdelano strategijo za izboljšanje poslovanja," so menili goriški župani. Ob tem so finančnemu ministrstvu predlagali podaljšanje javne razprave za tri mesece. Po besedah novogoriškega župana Mirka Brulca naj bi ministrstvo njihov predlog tudi upoštevalo, podrobnosti pa ni predstavil.

V Forumu za Goriško pa menijo, da bi morale biti lastnice igralnic občine. Tako naj bi Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba svoje kapitalske deleže v posamezni pravni osebi, neodplačno prenesla na lokalno skupnost, v kateri ima sedež. Do lastništva pa bi po oceni Foruma za Goriško lahko prišli tudi delavci igralniških družb.

Ministrstvo je v osnutku strategije še zapisalo, naj se v skladu s temeljno strategijo razvoja turizma v Sloveniji oblikujejo tudi zaokrožena igralniška območja na območjih, kjer so za to dani naravni, tržni in ekonomski pogoji ter soglasje lokalnih skupnosti.

Igre na srečo

V letu 2011 bosta v Sloveniji tako kot zdaj obstajala dva ponudnika klasičnih iger na srečo, ki bosta v javni lasti oziroma lasti nepridobitnih organizacij, to sta Loterija Slovenije in Športna loterija in igre na srečo.

Na področju posebnih iger na srečo pa bomo imeli vse manj koncesij, a bodo večje, locirane na turistično in urbano zaokroženih območjih ter bodo vsebovale vse večjo turistično komponento. Avtorji osnutka strategije si v prihodnjem desetletnem obdobju obetajo v povprečju 3,1-odstotno rast igralniških prihodkov pri posebnih igrah na srečo, tako da bi leta 2020 znašali 500 milijonov evrov.

Slovenski koncesionarji, ki prirejajo klasične in posebne igre na srečo, so v letu 2009 dosegli 402,8 milijona evrov prihodkov od iger na srečo, številka pa zajema tudi napitnine in vstopnine.

Glede davčne obremenitve pa avtorji menijo, da je ta sicer ustrezna, vendar se jim zdi smiselno združiti davek od iger na srečo in koncesijsko dajatev pri prirejanju posebnih iger na srečo v eno dajatev – davek od iger na srečo.