Gratel se umika

Podjetje Gratel je v sporočilu za javnost v večernih urah sporočilo, da bo z mestnih ulic v torek umaknilo vso gradbeno mehanizacijo, orodja in pripadajočo opremo, čeprav je čez dan direktor Gratela Drago Štrafela zatrjeval, da bo Gratel v torek nadaljeval z deli.

"Ne želimo si merjenja moči na ulici, obenem pa nismo želeli mestu Ljubljana nakopati nepredvidenih stroškov. Po tehtnem premisleku smo se odločili, da bomo na MOL tokrat vložili odškodninske zahtevke. S pozivom županu Jankoviću k odlogu izvršitve odločbe smo se temu želeli izogniti, vendar nam na MOL niso želeli prisluhniti. Kot sem že danes povedal, je ocenjena škoda velika, saj je po izvedeniškem mnenju mesečna odškodnina težka poldrugi milijon evrov," navaja direktor Drago Štrafela, "to pa je tudi slaba novica za vse tiste občane mesta Ljubljane, ki so se nadejali brezplačnega optičnega priključka do svojega odjemnega mesta."

Kot je Štrafela pojasnil za 24ur.com v popoldanskih urah, znaša škoda samo zaradi zastoja mehanizacije in izvedbenih dnevno 61.500 evrov. Gratel je najel mednarodno revizijsko hišo, ki bo ocenila skupno poslovno škodo, ta pa bi na mesec utegnila znašati "nekaj milijonov evrov".

Ljubljanski inšpektorji so danes nadaljevali z izvršbo na gradbišču Gratela na ulici Ane Ziherlove v Ljubljani. "Naša pravna služba je ugotovila, da je odločba občinske uprave nezakonita, policiji pa smo prijavili krajo naše lastnine," je za 24ur.com povedal direktor Gratela Štrafela, potem ko so podjetju, ki ga vodi, uslužbenci podjetja KPL odpeljali še nekaj gradbenih strojev in opreme.

Pregon z zasebnega zemljišča

Kljub pojasnilu, da imajo služnostno pogodbo z zasebnim lastnikom in da zemljišče, na katerem delajo ni občinsko, so inšpektorji odredili odstranitev delovnih strojev, kar so izvršili delavci podjetja KPL. Istemu podjetju, ki se je privatiziralo iz nekdanjega Komunalnega podjetja Ljubljana, je občina podelila nekajletno koncesijo za vzdrževanje cest in drugih prometnih površin."Občina nam je KPL vsilila kot pogodbenega partnerja za sanacijo vrhnjega sloja prekopanih prometnih površin," je povedal Štrafela. "Poudarjam, da nam KPL za svoje storitve, ki jih sicer opravlja z zamudo, zaračunava tretjino več kot so cene na trgu." KPL je sicer v večinski lasti Cestnega podjetja Ljubljana.

"Policija, ki je opazovala dogajanje je povedala, da je tam v primeru, če bi prišlo do fizičnega nasilja," je povedal vodja projekta optičnih telekomunikacij za Ljubljano pri Gratelu Tomaž Kržišnik.

V soboto so inšpektorji z delavci KPL nadaljevali z odstranjevanjem mehanizacije in gradbenega materiala podjetja Gratel in podizvajalca Rešet z občinskih zemljišč na območju Bežigrada. Posredovali so na Presečnikovi, Triglavski in ulici Pohorskega bataljona. S Presečnikove ulice so delavci KPL odpeljali prikolico s kolutom optičnega kabla, z ulice Pohorskega bataljona pa manjši bager ter frezo.

Nekaj strojev in materiala je Gratel umaknil na zasebna zemljišča, kjer so jih varovali varnostniki Sintala. "Ljubljana je država v državi," je danes povedal Štrafela in poudaril, da nikjer drugje v Sloveniji niso imeli podobnih težav.

Inšpektorji Mestne občine Ljubljana (MOL) so sicer že v petek skušali odstraniti mehanizacijo podjetja Gratel z ulice Ane Ziherlove v Šiški, vendar pa jim to ni uspelo. Občinska uprava je svojo akcijo skušala upravitiči s pojasnilom, da jih izvajalec del ne obvešča o lokacijah, kjer delo vrši, kar naj bi bilo v nasprotju s pogodbami.

Zavrača očitke o korupciji

Štrafela je danes tudi zanikal očitke o sumu korupcije v primeru, ko je Gratel sodeloval pri financiranju kongresa SD. Pojasnil je, da so bila pogajanja z nekdanjo županjo, ki je tudi članica SD, Danico Simšič za sklenitev služnostne pogodbe "izjemno težavna in dolgotrajna, nikoli pa nista govorila o financiranju kongresa SD". Za sponzoriranje kongresa SD junija lani so se v Gratelu odločili na pobudo Štrafelovega nečaka, ki je bil kandidat na listi SD za mestnega svetnika na Ptuju.

Podjetje zatrjuje, da ima vsa potrebna dovoljenja za gradnjo optičnega omrežja v Ljubljani. Zato ravnanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića označujejo za povsem nerazumljivo oviranje projekta, ki bi Ljubljani omogočil vrhunski optični komunikacijski sistem.