Delovišče podjetja Gratel na ulici Ane Ziherlove v Ljubljani, je v spremstvu delavcev KPL obiskala glavna inšpektorica Mestne občine Ljubljana Biserka Cizar. Kot je povedal vodja projekta optičnih telekomunikacij za Ljubljano pri Gratelu Tomaž Kržišnik, so nameravali na podlagi izvršbe ustaviti dela in Gratelu odpeljati delovne stroje. Ker delavci Gratela z deli niso hoteli prenehati, je inšpektorica, potem ko je fotografirala delovišče, odšla, je pojasnil Kržišnik. "Mislim, da je Janković dal odločbo, da je treba naše stroje fizično odstraniti s terena, in naj bi inšpektorji in pa KPL to poskušali doseči," je Kržišnik.
Kržišnik je še povedal, da so inšpektorico seznanili s tem, da dela potekajo na zasebnih zemljiščih in ne na zemljiščih MOL. Kot je povedal, v prihodnjih dneh pričakuje nove poskuse ustavitve del. Kržišnik je še povedal, da jim je odločbo o izvršbi danes vročilo mestno redarstvo in napovedal, da se bodo zoper njo pritožili.
Mestni inšpektorat MOL je podjetju Gratel in podizvajalcu Rešet v četrtek sicer izdal in vročil odločbo o prekinitvi izvajanja gradbenih del ter odstranitvi mehanizacije in gradbenega materiala na občinskih cestah v Bežigradu, so sporočili z MOL
Ker podjetje Gratel odločbe ni upoštevalo, je Mestni inšpektorat izdal sklep o dovolitvi izvršbe z rokom izpolnitve danes do 17. ure. Ta določa, da mora podjetje do določenega roka prenehati z deli in umakniti vso mehanizacijo. V primeru, da izvajalec ne bo sam odstranil vozil do postavljenega roka, bo Mestni inšpektorat na podlagi izvršbe odredil odstranitev strojev na stroške omenjenega podjetja, so še sporočili z MOL.
Predstavnica za stike z javnostjo na MOL Tjaša Ficko je povedala, da med predstavniki MOL in podjetja Gratel v prihodnjih dneh ni predvideno nobeno srečanje. Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi bilo takšno srečanje v ponedeljek, vendar pa Fickova o tem ni vedela povedati ničesar.
Občina za služnost dobila milijon evrov
Podjetje Gratel je od novembra 2005 do januarja 2007 Mestni občini Ljubljana (MOL) na osnovi določil služnostne pogodbe plačal skupaj dober milijon evrov, so sporočili iz Gratela.
"V Šiški je prišlo do zakasnitve asfaltiranja, ker je moral Gratel za asfaltiranje cestišč skleniti pogodbo s podjetjem KPL d.d. Ljubljana, ki je bila takrat še v lasti MOL, ta pa svojih pogodbenih obveznosti ni izvedla v pogodbenem roku. Najprej si je že v pogodbi pridržala pravico za daljši rok izvedbe, to je do konca marca 2006, pa tega tudi do takrat ni storila, medtem ko bi Gratel začel s sanacijo že novembra 2005. Gratel je bil zato prisiljen dodatno angažirati še druge izvajalce, ki so pospešeno izvajali sanacijo cestišč že od maja 2006 naprej," so v Gratelu zapisali v sporočilu za javnost. V podjetju so še poudarili, da pri izvedbi drugih del na cestiščih ni prihajalo do nikakršnih zamud.
Gratel vložil upravno tožbo
MOL je s podjetjem Gratel leta 2005 podpisala služnostno pogodbo o gradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja v Šiški, lani pa še pogodbo za področje Bežigrada, Most in Viča. V javnosti so se pojavili očitki, da je MOL služnostno pravico Gratelu oddala prepoceni in da Gratel krši določila pogodbe. Tedanja županja Danica Simšič je oktobra lani poudarila, da MOL z oddajo služnostne pravice ni bila oškodovana, dela v drugih delih mesta pa se bodo začela šele, ko bodo končana v Šiški.
Kljub vsemu je Simšičeva 20. oktobra podpisala anekse k pogodbi z Gratelom, ki omogočajo dela povsod v Ljubljani. Dejstvo, da na Magistratu ne najdejo omenjenih dokumentov, ki jih je tajnica na zahtevo županje na dan volitev 22. oktobra vnesla v Lotus Notes, Simšičeve ne preseneča, saj so se dokumenti tudi že prej izgubljali. Zdajšnji župan Zoran Janković je pogodbo z Gratelom razglasil za nično, Gratel pa je proti MOL vložil tožbo na Upravno sodišče.
_______________________________________________
Zneski, ki jih je Gratel nakazal ljubljanski občini
||Upravna enota | Vrednost z DDV v evrih
Šiška | 386.907,30
Moste | 160.860,07
Bežigrad | 164.396,86
Center - Vič | 381.070,12
Skupaj | 1.093.234,35||
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.