Nekdanji hrvaški minister za zunanje zadeve naj bi bil eden glavnih kandidatov za mesto veleposlanika v Ljubljani. Po pisanju Nacionala, naj bi Hrvaška demokratska stranka (HDZ) kmalu utegnila izvesti "veliko čistko dvajset politično imenovanih hrvaških veleposlanikov v najpomembnejših mednarodnih političnih središčih".
Pomembni veleposlaniki v sosednjih državah
Pomembne posledice bo imela zamenjava veleposlanikov v sosednjih državah, predvsem Celestina Sardelića v Sloveniji, piše Nacional in dodaja, da v času Sardelićevega mandata ni bil rešen spor v zvezi z mejami, poglobile so se afere okoli Ljubljanske banke, nuklearke Krško, ter se pojavile nove, kot je ekološko-ribolovna cona in "Sunčani Hvar". Nova hrvaška vlada je prepričana, da je Sardelić posredno odgovoren za sedanji položaj, zato že potekajo pogovori o njegovem potencialnem nasledniku, piše Nacional.
Zamenjavo veleposlanikov, ki jih je imenovala vlada premiera Ivice Račana, bo potekala postopoma, da bi se izognili vtisu, da gre za političen revanšizem, vrhunec pa bi zamenjava lahko dosegla konec junija, piše Nacional, sklicujoč se na neimenovanega diplomata blizu hrvaški vladajoči stranki.
Vjesnik: Priprave na srečanje ministrov
Hrvaški dnevnik Vjesnik pa v današnji izdaji piše o srečanju slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in Miomirja Žužula, ki bo ta petek v Zagrebu.
Pred srečanjem ministrov Vjesnik opozarja, da se slovenski tisk v nasprotju z dogovorom med Sanadarjem in Drnovškom v Berlinu, da državi ne želita zaostrovati odnosov, temveč odprta vprašanja reševati v mirnem in dobrososedskem ozračju, podaja v prav nasprotno smer.
Kot piše Vjesnik, je od sestanka v Zagrebu težko pričakovati kaj več kot le določitev odprtih vprašanj, čeprav hrvaška stran ponuja nekaj različic za rešitve vprašanj morske meje, Ljubljanske banke in ekološko-ribolovne cone na Jadranu. Najbolj pomembno pa bi bilo, da bi se tudi po tem srečanju, na katerem Hrvaška kot svojega deleža ne bo ponudila svojega ozemlja, ohranilo ozračje dobrososedskih odnosov in strpnosti.
Novi list skeptičen
Lahko bi bil le še eden v nizu sestankov, ki jih nihče, razen diplomatov, ne ocenjuje kot uspešne, piše današnji reški Novi list. Minister Rupel se bo sestal tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, vendar slednji ne bo sodeloval pri pogovorih, ki so v pristojnosti ministrov. Predsednik ima sicer svoje stališče, toda tokrat bo le obveščen, so, kot piše Novi list, poudarili v Mesićevem uradu.
Srečanje bo potekalo v skladu s smernicami, ki sta jih v Berlinu nakazala Sanader in Drnovšek, je za Novi list dejal tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Dobroslav Silobrčić. Takšna napoved se ujema z zadnjimi napovedmi medijev in diplomatskih virov, da od prihodnjega sestanka ne gre pričakovati nič več kot le skupno ugotovitev o ponovni vzpostaviti prekinjenega dialoga. Težko je namreč pričakovati, da se bosta obe strani približali ključnemu sporu okoli sporazuma Račan-Drnovšek o državni meji, poudarja reški dnevnik in dodaja, da slovenska stran vztraja pri stališču, da mora biti ta parafirani, vendar na Hrvaškem propadli dokument, podlaga za nadaljnja pogajanja, čemur pa se Hrvaška želi izogniti in se vrniti na stopnjo pred tem sporazumom.
Neuradne napovedi, da je Hrvaška pripravljena na kompromis, so v Ljubljani sprejeli precej hladno, zato hrvaški diplomati ocenjujejo, da Slovenci ne nameravajo hiteti z dogovorom. To je tudi razumljivo, poudarja Novi list, ker je Slovenija v ugodnejšem pogajalskem položaju, ki se bo s približevanjem slovenskega vstopa v EU samo še izboljšal. Čeprav na hrvaškem MZZ ni bilo mogoče izvedeti, katere različice morebitnih novih rešitev namerava minister Žužul v petek predstaviti ministru Ruplu, pa je vir "blizu državnega vrha" za časnik dejal, da ne pričakuje končne rešitve niti enega odprtega vprašanja, temveč "skupno predstavitev izhodišč in dogovor o nadaljnjih strokovno-političnih pogajanjih, morda v obliki skupnih delovnih skupin in za točno določene probleme".
