Gradnja novega Kolizeja: 'Zmagali so, raslo bo le grmovje in koprive'

Dobro leto zatem, ko so gradbeni stroji začeli rušiti že dodobra načeti Kolizej, so se stvari, kot kaže, dokončno ustavile.

"Očitno je biti proti najbolj pomembno,'' je danes Jože Anderlič, direktor Kranjske investicijske družbe, ki je kot lastnica želela na tem mestu zgraditi novo poslopje s koncertno-operno dvorano, odgovoril na zaključno poročilo pristojne komisije Ministrstva za kulturo RS. Kot pravi, komisija ne vidi nobenega strokovnega razloga, da bi soglašala z osnutkom za območje Kolizej, ki je v proceduri že od januarja 2011. "Izmed štirih članov komisije se je od tovrstnega stališča distanciral le Janez Koželj, ostali člani pa so vestno izpolnili napoved direktorice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jelke Pirkovič, ki je že lani jeseni napovedala, da bo preprečila novogradnjo,'' je dejal.

Glavni argument za zavrnitev projekta naj bi bila omejitev gradnje na maksimalno 30 metrov višine. "Sama koncertno-operna dvorana ima streho na višini 38 metrov in čeprav ima že sosednji hotel Lev višjo, bi bilo to očitno še vedno moteče. Zabili so zadnji žebelj v krsto. Dovolj je,'' je dejal Anderlič.

Kaj bo z zemljiščem?

Na vprašanje novinarjev, ali ima družba v rokavu drugi plan, je odgovoril, da komaj teden dni vedo, da projekta ne morejo zgraditi in da drugih načrtov nimajo. "Vidi se, da tam odlično uspevajo grmovje in koprive,'' je dejal. Posest, kjer naj bi stal novi Kolizej, tako počasi prevzema podobo starega Plečnikovega stadiona, razočarani Anderlič pa še dodaja, da zaenkrat nimajo načrta, da bi tam uredili park ali kaj podobnega. Ukrepali bodo, ko bo grmovje preraslo ograjo, pravi direktor.

Anderlič: Biti proti je zaščitni znak tega slovenskega prostora!

Kot dodaja, političnih in oblastnih predstavnikov v več kot devetih letih prizadevanj ni uspel prepričati o umestnosti tovrstnega projekta za Slovenijo. Kljub številnim argumentom avstrijskega inštituta z Dunaja, kljub dejstvu, da je bilo v Evropi v zadnjih 15 letih zgrajenih več kot 35 tovrstnih projektov, ter kljub študiji Evropske unije in treh javnomnenjskih raziskav, po katerih je javnost odobravala izgradnjo v več kot 70 odstotkih, so projekt ustavili, pravi Anderlič. "Vse to ni pomembno. Edini argument je biti proti. Biti proti je zmaga in to je zaščitni znak tega slovenskega prostora!'' je zaključil.

Turk opozoril na neusklajenost ambicij

Na Anderličevo odločitev se je za STA odzval minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki je poudaril, da je osebno zelo naklonjen ambicioznim mestnim projektom, sploh če bogatijo javno in kulturno podobo. Z Anderličem se je srečal poleti in takrat sta govorila tudi o možnostih priliva evropskih sredstev in denarja iz državnega proračuna, a, kot je dejal Turk, "zelo dobrih novic nisem imel".

Turk je opozoril na neusklajenost Anderličevih ambicij na tej lokaciji s prostorskimi pogoji oziroma s prostorskimi akti Mestne občine Ljubljana, ki na tem mestu predvidevajo vertikalne dominante v višini 30 metrov, izbrani arhitekturni projekt pa je predvideval višino 75, nemara celo 90 metrov. Komisija na ministrstvu je ugotovila, da načrti investitorja niso skladni s prostorskimi pogoji, ki jih je določila mestna občina. "Če se bo Mestna občina Ljubljana odločila, da bo predpisala drugačne prostorske pogoje na tem področju, se projekt lahko realizira tudi na tej višini. Nižjega se lahko realizira že zdaj," je dejal Turk in dodal, da naj minister ne bi imel vpliva na strokovne odločitve.