Gradnja HE na srednji Savi: Koncesijska pogodba je sporna v več pogledih

Devet nevladnih organizacij, gibanj in civilnih iniciativ, združenih v skupino Za Savo, je na tiskovni konferenci predstavilo svoja stališča glede koncesijske pogodbe za gradnjo HE na srednji Savi. "Vse te organizacije v boj vstopamo v imenu vseh, ki ne morejo vstopati sami. V imenu ekosistema, narave, rib in ljudi," je dejal Macerl. 

Menijo, da tisti, ki bodo s tem projektom zaslužili, investicijo seveda predstavljajo kot nujno in odlično. Naloga civilne družbe pa je, da vstopa v take postopke ter si prizadeva reko ohraniti in zaščititi v korist narave in ljudi, še posebej, ker gre za zadnji daljši ohranjen del Save. Macerl je poudaril, da je njihova naloga opozoriti na negativne posledice, ki bi jih prinesla gradnja, ter od pristojnih zahtevati, da poiščejo boljše alternative, pri čemer jim seveda nameravajo pomagati.

Dodal je, da se na prvi pogled morda zdi, da so povabljeni k sodelovanju pri določanju pogojev gradnje hidroelektrarn, a da na to izhodišče ne pristajajo, in poudaril, da HE ne želijo in nanje ne bodo pristali. Izkušnje iz preteklih bojev so jih naučile, da gre za zelo načrtovane akcije, da se do želenega cilja pride mimo pravil igre. "Skrbi nas, da se ne bi še enkrat ponovile zgodbe, kot sta TEŠ in Magna. V teh zgodbah je bil glas civilne družbe preslišan. Kapitalu je uspelo s pritiski doseči svoj cilj," je še pripomnil Macerl.

Za začetek so tako pod drobnogled vzeli koncesijsko pogodbo in sporazum, ki je bil s petimi občinami podpisan v začetku oktobra, le nekaj dni zatem, ko je bila pogodba predstavljena na sejah Občinskih svetov. "Koncesijska pogodba je sporna v več pogledih," je izpostavila Maša Cvetežar iz skupine Mladi za podnebno pravičnost.

Med drugim se je spregovorila o neobičajni praksi, da se koncesijska pogodba podpisuje še pred pravnomočno sprejetim Državnim prostorskim načrtom (DPN). "To pomeni, da državni načrt ne bo nujno omogočal gradnje hidroelektrarn. Če bo DPN ugotovil, da HE povzročajo preveliko škodo za naravo, ne bodo dobili zelene luči," pravi Cvetežarjeva. Gre torej za tvegano gospodarjenje s proračunskimi sredstvi, saj bi lahko koncesionar (HSE) kljub temu dobil povrnjene stroške izdelave DPN. "To se nam zdi zelo sporno," je dodala.

Poleg tega je po njenih besedah pogodba napisana na način, kot da se bodo HE zagotovo gradile, "kot da ni nobenih omejitev več", kar lahko vpliva na nepristranskost celovite presoje vplivov na okolje. Prav tako pogodba predvideva pohitren in potencialno nezakonit postopek presoje vplivov na okolje, kar se jim zdi zelo zaskrbljujoče. 

Dodala je še, da lahko podjetje kljub negativni presoji vloži postopek presoje prevlade ene javne koristi nad drugo. "V tem primeru imamo na eni strani oskrbo z električno energijo, na drugi strani pa zaščito in ohranjanje narave. Prva korist je nelegitimna, saj bodo HE proizvedle minimalne količine energije," je izpostavila in dodala, da verjamejo v boljše alternative, kot je na primer sončna energija.

Podali prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije

Pravi, da Holding gradnje HE oglašuje kot način, s katerim se bomo borili proti podnebnim spremembam, toda pogodba omogoča podaljševanje gradnje do kar 10 let, kar pomeni, da nam to ne bo pomagalo pri samem reševanju in omejevanju podnebne krize. "Hkrati vidimo, kako država omogoča posebne pogoje podjetju, ki bi moralo na prostem trgu delovati konkurenčno," je pripomnila.

Prav zaradi omenjenih "izjemno ugodnih pogojev za zasebno podjetje" in tega, da je bil minister Andrej Vizjak zaposlen pri hčerinskem podjetju Holding Slovenske elektrarne (HSE) in je njihovo gradnjo že prej podpiral, so podali prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije.

Poudarila je, da je HSE, ki je sicer v 100-odstotni državni lasti, zasebno podjetje, ki bi moralo tekmovati na prostem trgu. Pojasnila je, da je državna pomoč dovoljena le v primeru, da jo odobri Evropska komisija. "Zanima nas, če je Evropska komisija dejansko obveščena o vsej pomoči, ki jo država v koncesijski pogodbi načrtuje za HSE," je dejala.

"Naš namen ni nasprotovati, ampak biti za, zato tudi ime Za Savo. Sloveniji je ostalo zelo malo delov rek, ki tečejo prosto," je dejal Rok Rozman iz gibanja Balkan River Defence. "Če je Sava simbol Slovenije in ponos Slovencev in Slovenk, je prav, da damo priložnost javnosti, da ve, kaj se res dogaja in kaj je na tnalu – na eni strani pridobivanje električne energije, na drugi masovno uničenje," je poudaril.

Pomembno se jim zdi, da se govori tako o škodi za ljudi kot tudi škodi za naravo. Z novo spletno stranjo želijo o dogajanju ozavestiti čim več prebivalcev, zbirajo tudi podpise peticije. "Tujci k nam pridejo, ker želijo videti divjo reko, ne pa betona. Prosili so nas, da bi tudi oni podpisali peticijo, zato smo jo prevedli tudi v angleščino," je dejal Rozman.

Dodali so še, da sta grajenje HE in betoniranje praksa prejšnjega stoletja. "Meni se zdi absurdno, da smo 15 let za tujino," je dodal Rozman in pojasnil, da drugod v tujini, celo na Balkanu, že rušijo jezove. V Sloveniji pa bi jih radi zdaj gradili in čez deset let rušili. "Radi bi se kulturno pogovorili, še preden se začne trošiti denar," je sklenil Rozman.

Odzvalo se je ministrstvo za okolje in prostor

Na navedbe skupine Za Savo so se kratko odzvali na ministrstvu za okolje in prostor. Bistveni del cilja brezogljične družbe, ki ji ne sledita samo ministrstvo za okolje in prostor ter Slovenija, temveč tudi Evropa in države v svetovnem merilu, je tudi zamenjava fosilnih za obnovljive vire energije, so spomnili.

"Ministrstvo za okolje in prostor je rešitve, ki so del prizadevanj za vzpostavitev čistega okolja in zdravja ljudi, pripravil skladno s slovensko in evropsko zakonodajo. Če kdo ocenjuje, da je vzpostavljanje brezogljične družbe pravno nekorektno, ima pravico, da o tem povpraša pristojne pravne institucije," so dodali.