Na srečanju s predstavniki ministrstva za promet, Družbe za avtoceste, Direkcije RS za ceste, Slovenskih železnic, Luke Koper ter Italijanskih železnic sta predsednik deželnega odbora italijanske avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy in župan koprske občine Boris Popovič govorila o izgradnji šest kilometrov dolge proge med Koprom in Trstom, vredne 50 milijonov evrov, za katero imajo na italijanski strani iz evropskih sredstev že zagotovljenih 1,2 milijona evrov.
Popovič je po srečanju povedal, da je hitra povezava nujna zaradi razvoja regije in gospodarstva, vplivala pa bo tudi na gospodarski razvoj države. Kot je še pojasnil, se bo najkasneje do 15. decembra sestal s predstavniki slovenske vlade, saj se morajo do takrat odločiti, ali bodo povezavo začeli graditi ali ne.
Koprski župan je povedal, da Slovenija do zdaj za to železniško povezavo ni pokazala nobenega interesa. Prepričan pa je, da bi se lahko na hitri seznam prometnih prioritet Evropske komisije uvrstil tudi drugi železniški tir med Koprom in Divačo, če bi mu dodali še omenjeno povezavo z Italijo. "Peti evropski prometni koridor ne sme zaobiti Slovenije, tega si ne moremo privoščiti," je prepričan Popovič, čeprav je Evropa po njegovih besedah trenutno bolj naklonjena severnemu delu Alp.
Z Illyjem sta se strinjala, da si obe državi ne smeta dovoliti, da do povezave Kopra s Trstom ne bi prišlo. Za izpeljavo projekta, ki bi bil po Popovičevih besedah lahko končan v dveh letih, je nujna močna politična volja, ki jo v Italiji imajo.
Ob tem je pojasnil, da se je predsednik Furlanije-Julijske krajine že drugič močno zavzel za izgradnjo omenjene železniške povezave. Prvič že leta 1997, ko je iz italijanskega proračuna za projekt zagotovil 300 milijard takratnih italijanskih lir nepovratnih sredstev, vendar pa naša država po njegovih navedbah te možnosti ni izkoristila. Če je tudi tokrat ne izkoristimo, s povezavo ne bo nič, je dejal Popovič in dodal, da je Illy zatrdil, da tretje ponudbe ne bo.
Sogovornika sta govorila tudi o cestnih povezavah med državama. Po zagotovilih prometnega ministra Jakoba Presečnika, ki se je nedavno v Kopru sestal s Popovičem, bo cesta do italijanske meje na Škofijah končana do leta 2006. Do takrat naj bi delo končali tudi na italijanski strani, je Popoviču zatrdil Illy. Poleg tega pa je Furlanija-Julijska krajina pripravljena pomagati tudi pri hitrejši izgradnji obalne hitre ceste med Koprom, Lucijo in hrvaško mejo, ki naj bi bila v tem primeru po Popovičevih besedah končana že leta 2008 in ne tri leta pozneje, kot je obljubil Presečnik.
